Predstavili bomo tudi potek projekta Prenova LAN infrastrukture na VIZ, vključno z glavnimi poudarki in doseženimi rezultati.

Za zaključek se bomo ozrli v prihodnost in predstavili načrte za prihajajoče projekte.

Predavanje bo predstavilo nadgradnjo strežniške infrastrukture in lokalnega omrežja na OŠ Ribnica na Pohorju. Projekt zajema povečanje zmogljivosti strežnikov, uvedbo javnih Arnesovih IP naslovov ter zamenjavo omrežnih stikal z novejšimi in zmogljivejšimi modeli. Posodobitev omogoča stabilno, varno in hitro omrežje, ki podpira sodobne učne in komunikacijske potrebe šole, izboljšuje dostopnost ter optimizira delovne procese za učence, učitelje in osebje.

Projekt Digitrajni učitelj (DU) ima velik potencial za trajne pozitivne učinke na slovensko izobraževanje in družbo. Ključni rezultat projekta je oblikovanje učeče se skupnosti, kjer se znanje prenaša med strokovnimi in vodstvenimi delavci na vseh ravneh izobraževanja ter vpliva na celotno izobraževalno mrežo. Ta skupnost omogoča kontinuirano širjenje znanja in razvijanje novih pristopov, kar utrjuje temelj za trajne spremembe.

Projekt poudarja razvoj digitalnih, trajnostnih in finančnih kompetenc, da opremi strokovne in vodstvene delavce z znanjem, ki naslavlja trenutne izzive in predvideva potrebe prihodnosti.

S celostnim pristopom k uporabi digitalne tehnologije v izobraževanju, si projekt prizadeva za trajnostno digitalno preobrazbo. Ta pristop vključuje tudi razvoj programov, prilagojenih aktualnim in prihodnjim izzivom, ter opremljanje strokovnih in vodstvenih delavcev z znanjem za:
-prepoznavanje in obvladovanje pozitivnih in negativnih vplivov tehnologije
-ustrezno ukrepanje proti podnebnim spremembam
-trajno finančno učinkovitostjo.

Bogastvo projekta predstavlja tudi povezovanje strokovnjakov iz različnih družbenih sfer, ki kljub raznolikim pogledom na digitalizacijo, trajnost in finančno pismenost združujejo moči za dosego skupnega cilja – oblikovanje skupne prihodnosti.
Mlajše generacije, opremljene z digitalnimi in trajnostnimi veščinami in znanjem, bodo tako lahko gradile na trdnih temeljih za prihodnost.
Projekt DU digitalizacijo vidi kot tehnologijo napredka, trajnost kot ključni cilj in znanje kot največje bogastvo družbe.

V današnjem času izobraževalne vsebine niso več omejene na tiskane knjige. Tehnologija nam odpira vrata do novih, učinkovitejših načinov poučevanja in učenja. Digitalne izobraževalne vsebine ne le olajšajo dostop do znanja, temveč tudi razvijajo naše sposobnosti za učenje v digitalnem okolju, ki je bolj kompleksno in ima svoje posebnosti.

V Sloveniji je lani zaživel nacionalni portal eTorba pod geslom “Množimo znanje”. Ta portal ponuja brezplačen dostop do strokovno pregledanih elektronskih učnih gradiv za učence, učitelje, starše in druge zainteresirane posameznike. Vizija portala je, da združi vsa pomembna učna gradiva na enem mestu, dostopna z enim uporabniškim računom.

Poleg tega lahko učitelji na eTorbi delijo tudi lastna gradiva, ki jih pripravijo z orodjem eUrejevalnik. To orodje je zasnovano tako, da podpira učitelje pri ustvarjanju raznolikih digitalnih vsebin, upoštevajoč naravo učenja v digitalnem okolju. Pri razvoju teh orodij in vsebin je pomembno slediti najsodobnejšim tehničnim standardom ter aktualnim spoznanjem o branju in učenju z digitalnimi izobraževalnimi vsebinami. Učitelji morajo pri pripravi digitalnih izobraževalnih vsebin uporabiti široko paleto znanj. Pomembno je ne le razumeti, kaj tehnologija omogoča, ampak tudi, kako jo uporabiti za podporo učencem pri pridobivanju znanja.

Na predstavitvi bomo izpostavili podporne aktivnosti, ki jih Center Univerze v Ljubljani za uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) v pedagoškem procesu nudi pedagogom in študentom. Pedagogom ponujamo širok nabor možnosti, kot so spletne delavnice (MOOC-i) in usposabljanja v živo, ki so prilagojena potrebam posameznih udeležencev.

Poleg izobraževalnih vsebin nudimo tudi individualna svetovanja o smiselni rabi IKT ter pripravljamo gradiva za lažje izvajanje in bogatenje učnega procesa. V predstavitvi bomo predstavili tudi koncept pametne učilnice, kjer bodo na voljo napredne tehnologije, kot so VR očala, tablični računalniki in interaktivni zasloni, s katerimi bomo omogočili večjo interaktivnost, sodelovanje in raziskovanje ter podprli različne učne potrebe študentov.

Values and attitudes are shaped from early childhood, especially nowadays given the impact of digital technology in many children’s lives. Families therefore play a key role in setting their children off positively on the road to becoming digital citizens. Yet a 2021-2022 study conducted with 21,000 parents in 46 Council of Europe member States indicates that only 1 in 3 parents really understand what digital citizenship is, and the competences that children need to interact responsibly and with empathy both on- and offline. This presentation will look at findings from this and other recent studies, offering insight on how to connect with educators and engage with parents. It will also showcase some of the resources developed by the Council of Europe to help them in this challenging mission.

»Digitalna preobrazba« družbe je dejstvo, ki prinaša tako priložnosti kot izzive – posamezniki se morajo naučiti kritično obravnavati informacije, pridobiti nova znanja in vrednote ter razvijati digitalne spretnosti, naučiti se morajo odgovornega in spoštljivega vedenja na spletu, skrbi za lastno varnost in zasebnost, delovati družbeno in delovati politično. Kompetence, pravice in odgovornosti se združijo v konceptu »digitalnega državljanstva«. Pomemben je odgovoren premislek, kako naj se s tovrstnimi spremembami sooči šolski sistem na vseh nivojih.

Ni še enotne definicije digitalnega državljanstva, v projektu izhajamo iz razumevanja koncepta Sveta Evrope. Vključuje tri temeljna področja in deset domen: 1) Biti na spletu (»being online«), ki vključuje domene: dostop in vključenost, učenje in ustvarjalnost, medijska in informacijska pismenost; 2) Dobrobit na spletu (»well-being online«), ki vključuje domene: etika in empatija, zdravje in dobro počutje, e-prisotnost in komunikacije; 3) Pravice na spletu (»rights online«), ki vključuje domene: aktivno sodelovanje, pravice in odgovornosti, zasebnost in varnost, ozaveščenost potrošnikov.

Cilj projekta Krepitev digitalnega državljanstva v slovenskih vzgojno-izobraževalnih zavodih (DIGI.DR) je priprava konceptualnih osnov, smernic in primerov dobrih pedagoških praks, izvedba povezovalnih dejavnosti in komunikacij z deležniki in ciljnimi skupinami, ter integracija novih vsebin in pristopov za krepitev digitalnega državljanstva v vzgojno-izobraževalno prakso vrtcev in šol.

Kompleksna in interdisciplinarna problematika digitalnega državljanstva zahteva povezovanje znanja in izkušenj strokovnjakov različnih znanstvenih področij in institucij, v projektu integriramo znanja s pedagoškega področja, področja državljanske vzgoje, medijske vzgoje, področja računalništva in informatike ter digitalnih in drugih medijev, sestava partnerjev pa omogoča tudi delovanje in uporabo različnih medijev za dostop do ciljnih publik in poti do vrtcev in šole.

Konzorcij: Pedagoška fakulteta in Fakulteta za družbene vede UNIVERZE V LJUBLJANI, Fakulteta za informacijske študije, ČASORIS, ARNES, Pedagoški inštitut, IPM, LOGOUT, Danesjenovdan in Radio študent.

V digitalni dobi se učitelji soočajo s kompleksnimi odločitvami, ki oblikujejo moralno in etično podobo njihovih učilnic in skupnosti. Ta osrednji nagovor predstavlja okvir za odločanje na podlagi vrednot, ki pomaga mladim in učencem pri kritični presoji vpliva tehnologije na njihovo življenje in družbo. Predstavitev se osredotoča na to, kako lahko introspekcija, moralna občutljivost in etično razmišljanje usmerjajo odgovorno uporabo tehnologije. Udeleženci bodo pridobili vpogled v spodbujanje kulturne empatije, reševanje moralnih dilem in vključevanje praks, ki temeljijo na vrednotah, v različne discipline. Pridružite se nam pri raziskovanju, kako lahko učitelji razvijajo premišljene in sočutne digitalne državljane, pripravljene na uspeh v hitro spreminjajočem se svetu.

Z vse večjo vlogo družbenih platform in razvojem umetne inteligence se možnosti širjenja dezinformacij bliskovito povečujejo. Dezinformacije imajo največji učinek v časih kriz, negotovosti in splošnega nezadovoljstva, ker delujejo na čustveni ravni in vplivajo na mnenje in odločitve ljudi. Njihov namen je ustvariti zmedo, vzbuditi jezo, strah, škodovati ugledu posameznikov, organizacij ali institucij in držav. Problem širjenja lažnih informacij je najizrazitejši v kriznih razmerah, kakršna je bila na primer pandemija novega koronavirusa.

Dezinformacije se uporabljajo za pretirano poudarjanje razlik v javnih polemikah ali celo za vplivanje na politične procese. Predstavljajo grožnjo demokracijam, saj je njihov namen spodkopavati zaupanje v državne institucije in medije, s tem pa načeti zaupanje v demokracijo, saj ovirajo sposobnost ljudi, da bi se odločali na osnovi verodostojnih podatkov in informacij. Zaradi tega je ključnega pomena, da se državljanke in državljani zavedajo fenomena dezinformacij, njihovih nevarnosti in vpliva na delo in življenje.

Na Nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-CERT smo v preteklem letu ponovno zabeležili rast števila obravnavanih incidentov, pri čemer ostaja že nekaj let precej stabilno razmerje, da spletne prevare predstavljajo tretjino vseh primerov. V skoraj 30-ih letih delovanja odzivnega centra imamo že toliko vpogleda v problematiko, da lahko zaznamo trende in izpostavimo aktualne pristope spletnih napadalce.

V predavanju bodo predstavljeni štirje aktualni pristopi spletnih napadalcev, podprti s številnimi konkretnimi primeri zlorab. Gotovo vidimo trend lokalizacije, saj napadalci vedno pogosteje za svoje krinke izrabljajo slovenske storitve in podjetja, ki so slovenskim uporabnikom blizu in tudi vzbujajo več zaupanja. Tako smo zaznali več phishing napadov, kjer so zlorabili podjetja Mimovrste, Bolha.com, Pošta Slovenije, Arnes elektronsko pošto ipd. Prav tako vidimo, da napadalci žrtvam posvetijo zelo veliko časa. Napadi so vse bolj personalizirani in prilagojeni posamezni žrtvi. Vse več je napadov z neposrednim stikom, torej napadalci žrtev pokličejo po telefonu ali kontaktirajo preko zasebnega sporočila (Viber, Telegram).

Opazen je tudi fokus na telefone uporabnikov oz. t.i. »mobile first« pristop. Napadi postajajo vse bolj prilagojeni telefonom in našim uporabniškim navadam. Na SI-CERT-u beležimo velik skok v številu napadov prek SMS sporočil in aplikacij za hipno sporočanje (npr. Viber, WhatsApp). Nenazadnje izpostavljamo tudi porast oglasov, ki vodijo neposredno v spletno zlorabo – lažno trgovino, phishing spletno mesto, kripto prevaro ipd. Oglaševalske platforme, npr. Meta, Google Ads ter oglaševalske mreže so spletni napadalci popolnoma usvojili in so, če karikiramo, postale že del običajne poslovne prakse.

Uporaba mobilnih telefonov v šolah je trenutno zelo aktualna in pereča tema. Ali je smiselna uporaba mobilnih telefonov kot orodja pri pouku dovolj za utemeljitev prisotnosti le-teh v šolah ali so enostavno preveč moteč dejavnik, ki učečim odvračajo pozornost in jih ovirajo pri zbranem delu in socializaciji. Z namenom izmenjave mnenj in praks smo k pogovoru na okrogli mizi povabili strokovnjake, ki nam bodo ponudili vpogled v izsledke, premisleke in oblikovane smernice. Z nami bodo mag. Roger Blamire, strokovnjak iz evropskega združenja European Schoolnet, Anthony Kilcoyne, direktor oddelka za digitalne tehnologije pri Oide, irske podporne organizacije za učitelje in ravnatelje, dr. Lindsey Harness, direktorica raziskovalnega centra za ženske in dekleta na Alverno College (RCWG), Janice Richardson, strokovnjakinja Sveta Evrope za digitalno državljanstvo in digitalno pismenost, in prof. dr. Janez Krek, iz Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani.

Medvrstniško nasilje je kompleksen pojav, ki zahteva celostno razumevanje. Nepremišljena posploševanja ali hitri zaključki lahko zameglijo specifične značilnosti in kontekst nasilja med vrstniki. Razumevanje dejavnikov, ki vplivajo na medvrstniško nasilje, je ključno za vpogled v dinamiko, ki se pogosto odvija stran od pogleda odraslih, zlasti pri novejših oblikah, kot je spletno nasilje.

V nadaljevanju se bomo osredinili na ključne ugotovitve projekta LDN Bullying: Varovalni dejavniki medvrstniškega nasilja: Slovenija v kontekstu izbranih evropskih držav. Predstavili bomo priporočila za naslavljanje in preprečevanje medvrstniškega nasilja. Ta priporočila zajemajo tri glavne vidike: individualne značilnosti učencev, opolnomočenje učiteljev in oblikovanje vključujoče šolske klime.

Ker se ta pojav največkrat izraža znotraj dinamike vrstniških skupin, so odnosi (npr. med učenci, med učitelji in učenci) v ospredju prizadevanj za uspešno preprečevanje in odzivanje. Prav pomen odnosov se odraža v priporočilih, ki poudarjajo pomen vzpostavljanja vključujočih, varnih in podpornih šolskih okolij.

Na predavanju bomo predstavili Erasmus+ projekt z naslovom Winnovators (Spodbujanje podjetniških in STEM/STEAM kompetenc mladih žensk v visokošolskih ustanovah za trajnostni razvoj in inovacije). Projekt poteka na UL Pedagoški fakulteti v sodelovanju s partnerji iz Estonije (vodje projekta), Srbije, Italije in Romunije.

Projekt je namenjen opolnomočenju mladih žensk (od 18 do 30 let) iz ranljivih skupin (npr. iz podeželja ali nezaposlene ženske) z digitalnimi oz. STEAM kompetencami, ki bi jim omogočile izboljšanje možnosti pristopanja na podjetniško pot, v smislu prodaje oz. promocije izdelkov, razvijanja inovativnih idej, deljenja dobrih praks, širitve mreže strank in vzpodbujanje trajnostnega razvoja. Projekt predstavlja inovativen pristop povezovanja lokalnih okolij z visokošolskimi inštitucijami, saj so bili v izobraževanje enakovredno vključeni študenti UL, kar je omogočilo prenos znanja, izkušenj, idej ter razvoj pristnih medosebnih vezi.

V okviru projekta smo izvedli izobraževanje, ki je bilo sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela, udeleženke izobraževanja pa so lahko pridobivale znanja iz naslednjih vsebinskih sklopov: 1) prodaja izdelkov v spletni trgovini Etsy, 2) priložnosti in pasti vplivništva, 3) ustvarjanje vizualnih vsebin z orodjem Canva in 4) izdelovanje mini-iger s programom Scratch.

Z udeležbo na spletnih tečajih in z uporabo spletne platforme Winnovators so udeleženke najprej pridobile teoretična znanja, nato pa naučeno uporabile za zasnovo in razvoj svojih osebnih projektov. V tem procesu so imele stalno podporo mentorjev, ki so jim na rednih srečanjih nudili povratne informacije in usmeritve. Na zaključnem dogodku izobraževanja, ki je junija potekal v Računalniškem muzeju, so udeleženke širši zainteresirani javnosti predstavile rezultate svojega dela. Na predavanju bomo predstavili potek dela in najbolj inovativne podjetniške ideje udeleženk: izdelovanje igralnih kock in napojev za namizno igro Dungeon & Dragons, vintage trgovina z oblačili in ročnimi izdelki, digitalni rokovniki, prodaja umetniških slik, prodaja bio glinenih izdelkov ter upcycle modno oblikovanje oblačil ter dodatkov iz recikliranih materialov.

Predavanje obravnava različne vidike UI, kot so njena uporabnost, potencialne nevarnosti, vpliv na delo in življenje ljudi ter etične dileme, ki se pojavljajo. Na primerih si bomo pogledali vpliv tehnologije na naše delo, zaposlitve in poskušali vsaj malce napovedati, kako se bodo zadeve odvijale v bližnji prihodnosti, tudi v izobraževanju. Srčika predavanja pa bo odnos človek : tehnologija.

Predstavitev obravnava novosti v Arnes Učilnicah. Izboljšano je bilo upravljanje predmetov z uporabniku prijaznejšim in bolj intuitivnim grafičnim vmesnikom. Poenostavili smo ročno arhiviranje predmetov in sinhronizacijo kohort iz MDM. V zaključku bomo pogledali, kaj lahko uporabniki pričakujejo v Arnes Učilnicah v naslednjem letu.

Izobraževalni sistem mora zagotavljati inkluzivno učno okolje, kjer je vsak posameznik pomemben in upravičen do enakih možnosti. Virtualno učno e-okolje Moodle lahko personalizirano učenje podpre z uporabo različnih dejavnosti, s katerimi podajamo učno snov in funkcionalnostmi, s katerimi usmerjamo potek učenja. V prispevku predstavljamo analizo dejavnosti in funkcionalnosti virtualnega učnega e-okolja Moodle, ki ga zagotavljajo Arnes Učilnice. Analizo smo izvedli glede na naslednje kriterije:

  *   omogočanje aktivnega ustvarjanja vsebin,

  *   podpora za različne učne stile (ustvarjanje različnih gradiv glede na učni stil),

  *   omogočanje načrtovanja izobraževanja glede na interese udeleženca izobraževanja,

  *   omogočanje komunikacije med udeleženci izobraževanja in izvajalci ter

  *   omogočanje sprotnega preverjanja napredka oz. znanja.

V analizo je bilo zajetih skupno 25 dejavnosti in funkcionalnosti, s katerimi lahko podpremo inkluzivno učno okolje in personalizirano učenje. Rezultati kažejo, da 6 dejavnosti omogoča aktivno ustvarjanje vsebin, 17 dejavnosti omogoča podporo poučevanja glede na različne učne stile, vse dejavnosti in funkcionalnosti omogočajo načrtovanje izobraževanja glede na interese udeležencev, 8 dejavnosti omogoča komunikacijo oz. izgradnjo lastne mreže med udeleženci, 6 dejavnosti omogoča sprotno preverjanje znanja in napredka. V Arnes Učilnicah je na voljo 7 funkcionalnosti, s katerimi lahko uspešno načrtujemo izvedbo personaliziranega učenja.

Iz rezultatov sklepamo, da dejavnosti in funkcionalnosti v Moodlu omogočajo personalizacijo izobraževanja, kar je pomembno za nadaljnji razvoj izobraževanja in razvoj orodij, s katerimi želimo izboljšati kakovost izobraževalne izkušnje v virtualnem učnem okolju Moodle.

Naša šola sodeluje v projektu First Lego liga, ki spodbuja učence za zanimanje za znanost in tehnologijo. V sklopu projekta krepijo STEAM kompetenc, ki vključujejo področja znanosti, tehnologije, inženirstva, umetnosti in matematike. Vsako leto določijo novo temo in v preteklem letu so se ukvarjali z izzivom, kako predstaviti njihov hobi preko umetnosti in tehnologije.

Nastala je ideja komplet Skuham.si, ki predstavlja interaktivno kuharsko platformo, dostopno vsem uporabnikom ter kuharsko knjižico z enakim imenom. Pri nastajanju kuharskega projekta pa tokrat ni šlo brez Arnesovih storitev in dostopov do drugih platform – Arnes video, Arnes Splet, H5P vtičniki, Oblak365, Canva in še kaj.

Učenci so s pridom izkoristili možnosti, ki jih ponuja Arnes. Na spletišču so oblikovali spletno stran. Posnetki, ki so nastali, so jih uredili s pomočjo Canve, nato naložili na Arnes video in dodatno nadgradili v okolju H5P. Za lažje delo in organizacijo tudi ni šlo brez Oblaka365. V Canvi so izdelali tudi knjigo, ki so jo tudi natisnili v 100 izvodih.

Poleg digitalnih veščin so učenci pridobili tudi izkušnje s področja timskega dela in organizacije projekta. Poleg navdušenega kuhanja na šoli smo povezali tudi lokalno skupnost in dodali poseben mozaik k delavnicam v Tehnoparku Celje.

Predstavljena bo izdelava kviza in vprašanj z izračunanim odgovorom v Arnes spletni učilnici. Ogledali si bomo vprašanja in naloge iz srednješolske matematike. Vprašanja uporabljajo naključne številske vrednosti, odgovori pa zahtevajo številski rezultat.

Vsakemu uporabniku se generira lasten nabor naključnih spremenljivk, zato so tudi pravilni odgovori med dvema uporabnikoma različni. Pogledali si bomo kako postavimo tako vprašanje in spregovorili o tipih vprašanj, ki so primerna za tovrsten kviz. Področja, ki bodo omenjena bodo segla v urejevalnike besedil kot je LaTeX.

Predstavili bomo sintakso s katero napovemo naključno številsko vrednost, ki nastopa v besedilu naloge. Spregovorili bomo o oblikovanju formule po kateri se izračuna pravilni odgovor v odvisnosti od naključnih spremenljivk. Izpostavljeni bodo nekateri ukazi kot je pow(). Poudarili bomo preprostost določanja intervala dopustnih vrednosti za posamezno spremenljivko in kako izločimo nek nabor vrednosti, ki je za dano nalogo morda neprimeren.

V zaključku bodo predstavljene prednosti in slabosti kvizov s tovrstnimi vprašanji, izkušnje dijakov in učiteljev. Omenjena bo alternativna oblika takih vprašanj, kjer je reševalcu ponujenih več odgovorov, pri čemer je le eden izračunan po pravilnem obrazcu.

V predstavitvi bo predstavljen način dela, ki omogoča prilagajanje pouka vsakemu posamezniku. S pomočjo kombiniranega učenja (Blended Learning) je učencem omogočeno delo v lastnem tempu (Self Paced Learning) in prilagojene izzive glede na njihove zmožnosti. Digitalno učno okolje spletnih učilnic zagotavlja stalno dostopnost gradiv, učitelju pa omogoča več časa za individualno delo z učenci.

Novembra 1996 je šolska televizija OŠ bratov Polančičev Maribor predvajala prvo šolsko kroniko iz povsem novega, sodobnega šolskega TV studia. Od začetkov šolske TV na šoli smo od internega kabelskega omrežja napredovali preko objav video posnetkov na šolski spletni strani in šolskega YouTube kanala, do šolskega kanala na storitvi Arnes Video.

Prvi prenos dogodka v živo smo izvedli že prav tako v 90-letih, poseben razmah pa je ta dejavnost doživela v času korone, ko smo izvedli prvo celotno proslavo na odru z vso odrsko tehniko, ki smo jo v živo prenašali preko storitve Arnes Video. Danes na tak način izvajamo tudi videokonferenčna srečanja v katerih sodeluje večje število udeležencev.

V šolskem letu 2024/2025 smo šolsko televizijo opremili s sodobno daljinsko vodeno kamero, stari šolski TV studio pa v celoti prenovili in nadgradili v virtualni studio, ki je postal del sodobne jezikovne učilnice, ki ob pomoči umetne inteligence omogoča preprosto ustvarjanje video vsebin kar v okviru pouka.

Mar je res vse phishing? Kdo so “ribiči” in kaj hočejo od nas? V tem kraktem predavanju bomo podali ustrezne odgovore ter si ogledali aktualne in najbolj pogoste grožnje iz temnega sveta ribarjenja občutljivih podatkov.

Pregled stanja razvoja Arnesovega okolja za oblačno hrambo datotek in kolaboracijo. Tekom predavanja bo predstavljeno testno okolje, ki je na voljo za prve zainteresirane organizacije. Na kratko se bomo dotaknili funkcionalnosti, ki jih rešitev v trenutnem stanju ponuja, izzivov, s katerimi smo se srečali v preteklem letu in arhitekturne zasnove, ki je bila izbrana. Za konec bomo omenili še mejnike, ki jih imamo zastavljene v prihajajočem letu.

“Arnes Mapa – pogled učitelja” (Ana Meglič)
V prispevku bomo predstavili proces priprave učne ure, pri kateri s pomočjo Arnes Mape ob doseganju učnih ciljev predmeta, razvijamo tudi digitalne kompetence učencev. Predstavili bomo konkreten učni scenarij uporabe Arnes Mape pri pouku angleščine in celovit proces nastanka učnega scenarija – od ideje do izvedbe – tako iz tehničnega vidika priprave okolja, kot tudi z didaktičnega vidika priprave aktivnosti, ki omogočajo razvoj digitalnih kompetenc učencev.

“Arnes Mapa – pogled učenca” (Nuša Robič)
V prispevku bomo predstavili konkretna znanja, spretnosti in stališča, ki jih učenci pridobijo s samostojnim opravljanjem nalog v Arnes Mapi. Dotaknili se bomo tako rokovanja z mobilno napravo, kot tudi dela na osebnem računalniku oz. prenosniku. Osredotočili se bomo na uporabniško izkušnjo, kot jo doživljajo učenci, pri deljenju in skupnem urejanju dokumentov v Arnes Mapi.

“Arnes mapa – pogled R-OID-a” (Boris Volarič)
V prispevku bomo pregledali, kako in zakaj Arnes Mapo vključiti v nabor aplikacij, ki jih uporabljamo pri pouku. Postavili jo bomo ob bok sistemom za upravljanje z učenjem in primerjali s komercialnimi oblačnimi shrambami in pisarniškimi zbirkami. Navedli bomo konkretne korake, potrebne za pričetek uporabe Arnes Mape pri pouku – od ozaveščanja in usposabljanja učiteljev, do tehničnih priprav, s poudarkom na delu z mobilnimi napravami.

Planer je spletno orodje, ki omogoča enostavno načrtovanje sestankov in izdelavo preprostih anket ter vprašalnikov. Na Arnesu pripravljamo popolno prenovo storitve. Ta je še v teku, že sedaj pa lahko pokažemo njen posodobljen dizajn, bolj intuitivno navigacijo in nekaj dodatnih bonbončkov.

V sklopu predavanja bomo predstavili odprtokodno aplikacijo za izvedbo tajnih glasovanj oziroma tajnih volitev, kjer ni mogoče ugotoviti, kako je kdo glasoval. Na voljo so trije načini avtentikacije, s katerimi se preverja identiteta volivcev:

1. preko emaila, kjer mora urednik glasovanja razpolagati z veljavnimi in unikatnimi email naslovi za vsakega volivca;
2. preko ujemanja števila ustreznih in dejanskih volivcev, kar je primerno, če (i) je udeležba 100 %, in (ii) je število volivcev razmeroma majhno. V takih primerih je tovrstno hitro glasovanje izredno učinkovito, zagotavlja pa enako stopnjo varnosti in tajnost kot ostali dve možnosti;
3. preko API vtičnika, kjer se identiteta volivca preveri znotraj sistema ArnesAAI avtentifikacije.

Aplikacijo razvija Center za družboslovno informatiko (CDI) na Fakulteti za družbene vede, po naročilu Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, Službe za digitalizacijo izobraževanja. Brezplačno uporabo na domeni glasovanje.sio.si za vse uporabnike z AAI identiteto omogoča Arnes.

Predstavljen bo digitalni pripomoček za učenje in utrjevanje branja – KOBI v šoli. Na voljo je strokovnim delavcem in učencem v osnovnih šolah, osnovnih šolah s prilagojenim programom ter zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Digitalni pripomoček omogoča različne nastavitve prikaza besedila (npr. velikost črk, tip pisave, barva ozadja …), dodatno pa je tako strokovnim delavcem kot tudi učencem omogočeno spremljanje napredka pri branju.

V okviru mednarodnih primerjav znanja, kot sta Mednarodna raziskava bralne pismenosti (PIRLS) in Program mednarodne primerjave dosežkov učencev (PISA), v zadnjem času beležimo občuten padec na področju bralne pismenosti slovenskih učencev in učenk ter dijakov in dijakinj. V okviru raziskave PIRLS je bil v letu 2021 od leta 2001 prvič zaznan upad v bralnih dosežkih četrtošolcev v Sloveniji, bralni dosežki pa so padli na raven iz leta 2006. V okviru raziskave PISA 2022 so slovenski srednješolci na področju bralne pismenosti dosegli rezultat pod povprečjem držav OECD, rezultat pa je bil najnižji od leta 2006, ko je Slovenija prvič sodelovala v raziskavi. Namen prispevka je podrobneje predstaviti rezultate s področja bralne pismenosti v raziskavah PIRLS in PISA, rezultate s področja nekaterih spremljajočih dejavnikov bralnih dosežkov in rezultate študij, ki so preučevale učinke branja na zaslonih na hitrost, natančnost, poglobljenost in osredotočenost pri branju in na razumevanje prebranega ter občutek utrujenosti pri branju. V prispevku tako predstavimo rezultate študij, ki kažejo na številne izzive pri spodbujanju bralne pismenosti v dobi pospešene digitalizacije, in spodbujajo prevpraševanje tako o utečenih pristopih pri poučevanju branja in spodbujanja bralne pismenosti kot o smiselnosti zgodnjega uvajanja digitalnih virov v proces poučevanja.

Mednarodni in domači dokumenti analize stanja v Evropi in Sloveniji jasno kažejo potrebo po sistemski integraciji in nadgradnji poučevanja temeljnih vsebin računalništva in informatike (RIN) v celotni vertikali izobraževanja. V ta namen je bil zasnovan projekt B-RIN, katerega namen je razvoj temeljnih znanj računalništva in informatike pri predšolskih otrocih in učencih do 5. razreda osnovne šole.

V okviru projekta, ki ga vodi UP PEF v sodelovanju z desetimi konzorcijskimi partnerji (vrtci in osnovnimi šolami), skladno z okvirom temeljnih znanj računalništva in informatike, razvijamo, implementiramo in evalviramo učne scenarije, s katerimi uvajamo razvoj temeljnih znanj računalništva in informatike pri predšolskih otrocih in učencih do 5. razreda osnovne šole.

Eden izmed ključnih vidikov projekta je tudi vzpostavitev učeče se skupnosti, ki spodbuja deljenje ter vzajemno vrednotenje primerov poučevalnih praks, hkrati pa nudi prostor za strokovne diskusije. Takšna skupnost omogoča stalno strokovno rast ter bogatitev pedagoške prakse.

V prispevku bodo predstavljene izbrane projektne aktivnosti in primeri dejavnosti, ki so bile razvite, preizkušene in evalvirane v sodelovanju z UP PEF na partnerskih vzgojno-izobraževalnih zavodih (VIZ). Pridružite se nam in odkrijte, kako lahko s skupnim sodelovanjem pripomoremo k razvoju znanj in kompetenc, potrebnih za uspešno prihodnost naših mladih.

V šolskem letu 2023/2024 smo se pridružili projektu B-RIN, pod vodstvom Univerze na Primorskem. Projekt je osredotočen na pridobivanje osnovnih znanj računalništva in informatike, ki jih morajo osvojiti vsi učenci. Tematike so zajemale računalniške sisteme, podatke in analizo, algoritme in programiranje, omrežja in internet ter učinke računalništva.

Projekt smo izvajali v 3. razredu osnovne šole, kjer smo vsebine prilagodili otrokom, starim 9 let. V delavnici smo obdelovali podatke s pomočjo binarnega sistema, pri čemer so učenci z dvema barvama kodirali črke. Po standardizaciji abecede so učenci lahko brali zapise sošolcev. Nadaljevali smo z izdelavo verižic, kjer so učenci s perlicami zapisali svoja imena.

V drugem delu so se učenci preizkusili v dopisovanju med skupinami, kjer so z barvnimi link kockami kodirali sporočila in uporabljali “header” za označevanje pošiljatelja in prejemnika. Cilj je bil, da učenci razumejo sodelovanje pri reševanju problemov in pomen računalniških omrežij za povezovanje ljudi in informacij ter vpliv digitalne tehnologije na naš način življenja.

KUBO je simpatičen robotek, ki otrokom nudi prvi stik s tehnologijo in programiranjem brez uporabe računalnika. Program, ki ga že več kot 60 šol vključuje v redni pouk, podaljšano bivanje ali kot interesno dejavnost, omogoča učiteljem enostavno izvajanje aktivnosti brez predhodnega znanja programiranja.

Z uporabo KUBO programa otroci razvijajo ključne digitalne kompetence, kot so logično mišljenje, reševanje problemov, timsko delo in kreativnost. Spodbuja medpredmetno povezovanje, saj se tehnologija uporablja za učenje rednih snovi, kar obogati učni proces. Učenje prek igre postane osrednji dejavnik, ki otrokom omogoča raziskovanje in interaktivno učenje.

KUBO program postavlja temelje za razumevanje tehnologije in omogoča lažji prehod na bolj kompleksne koncepte. Tako KUBO gradi osnovno znanje, ki je ključno za uspešno spoprijemanje z izzivi današnjega digitalnega sveta ter razumevanje vloge tehnologije v vsakdanjem življenju.

Sledipreteklosti.si je novi portal za učenje in poučevanje zgodovine v osnovnih in srednjih šolah. Namen je razvijanje digitalnih kompetenc pri učencih in učiteljih. Predstavlja primere pedagoške prakse za razvijanje računalniškega mišljenja, predvsem pa spodbujanje motivacije za učenje zgodovine in izgradnjo kakovostnega znanja in digitalnih veščin, ki jih omogoča pouk zgodovine.

Na portalu bodo v zavihku Razstave dostopne virtualne razstave. Objavljena je že virtualna razstava Zbrali smo pogum z digitalnim in interaktivnim učnim gradivom za obravnavo zgodovine osamosvojitve Slovenije. Učno gradivo predstavlja virtualna razstava, ki vključuje tudi videoposnetke. Na voljo so še digitalni delovni zvezki, digitalizirani primarni in sekundarni zgodovinski viri, digitalni in interaktivni časovni trak ter interaktivni zemljevid vojne za Slovenijo. Dodane so tudi virtualne učne poti. Objavljena je tudi digitalna razstava ob 20-letnici vstopa Republike Slovenije v Evropsko unijo ter teoretični okvir o kulturi spominjanja, ki jo razvijamo z učenjem s predstavljenim učnim gradivom.

Zavihek Formativno (spremljanje pri zgodovini) prinaša učne scenarije z dodanim digitalnim učnim gradivom za učenje izbranih učnih sklopov posameznih zgodovinskih tematik po načelih formativnega spremljanja.

Pomemben del portala pa predstavlja interaktivni zemljevid srednjeveških mest in trgov na ozemlju današnje Slovenije in v zamejstvu. Srednjeveška mesta in trgi so predstavljeni z zgodovinskimi in sodobnimi grbi, kratkimi opisi, legendami in omembami v zgodovinskih virih.

V načrtu je še vzpostavitev zavihkov o zgodovinskih ekskurzijah in terenskem delu, o raznolikih načinih vrednotenja znanja ter uporabnih povezavah do drugih spletnih strani, pomembnih za pouk zgodovine.

V predavanju in na delavnici bomo avtorji predstavili novi zgodovinski portal, v delavnici pa se bodo lahko udeleženci preizkusili v uporabi obeh interaktivnih zemljevidov – srednjeveških mest in trgov ter vojne za Slovenijo. Preizkusili se bodo lahko v izdelavi lastnega grba s pomočjo spletnih orodij ter izdelali učno pot s posebnostmi vojne za Slovenijo za svoj domači kraj/mesto oz. regijo.

Zelo pomembna veščina pri pouku geografije, ki naj bi jo usvojili učenci, poleg orientacije na zemljevidu, je izris in branje klimogramov. Klimogram je grafični prikaz povprečnih temperatur in količine padavin v posameznem mesecu skozi celo leto v določenem kraju. Večina učencev se prvič seznani s klimogramom v 6. razredu in predstavljajo velik izziv tako za učence kot tudi učitelja, saj imajo številni učenci z njimi težave.

Uporaba IKT lahko pomaga učitelju geografije pri zagotavljanju kvalitetnejše razlage klimogramov, učencem pa pomaga pri lažjem razumevanju. V nadaljevanju je predstavljena obravnava učne teme Toplotni pasovi na Zemlji in njihove posledice, ki je del učnega sklopa Stopinjska mreža, gibanje Zemlje in toplotni pasovi. Toplotne pasove v obliki štirih učnih ur obravnavam tudi s pomočjo uporabe IKT. Prikazan je eden od načinov, s katerim lahko učencem pomagamo razumeti klimograme in vpliv podnebja na ostale družbenogeografske sestavine pokrajine.

Učenci pri učnih urah izvedo naslove spletnih strani, kjer pridobijo podatke o povprečnih mesečnih temperaturah in mesečnih količinah padavin za določen kraj. Učenci nato analizirajo podatke in uvrstijo kraj v ustrezen podnebni tip. Sledi klasično risanje klimograma z barvicami na milimetrski papir in risanje klimograma s pomočjo računalniškega programa ter kratka 3-minutna PowerPoint predstavitev pred sošolci.

Uporaba IKT je pokazala določene prednosti pred običajnim poukom, zlasti dodatno motivacijo za delo in učenje, slabost pa je, da nimajo vsi učenci razvitih osnovnih znanj računalniške pismenosti.

Predstavljen bo primer uporabe zgodb z zemljevidi pri raziskovalni nalogi. Učenki sta rezultate terenskega raziskovanja predstavili v obliki digitalnih zgodb, kjer sta poleg digitalnih vnosov lokacij dodali še opise (klasično in v obliki stripa), fotografije, povezave. Podrobno bo predstavljen postopek dela in možnosti uporabe za druge namene.

Stičišče vzporednikov in poldnevnikov imenujemo tudi konfluenca, od tod ime za aplikacijo. Z njo lahko učenci, dijaki ali učitelji poiščejo določeno točko na terenu s pomočjo pametnega telefona ali GPS naprave ter v aplikacijo vnesejo nekaj osnovnih podatkov, ki so obvezni ter naložijo fotografije, ki jih naredijo na iskani točki v vse štiri strani neba. Zbiranje takih podatkov je koristno za spoznavanje pokrajine, rabe zemljišč, dostopnosti, načina življenja. Aplikacija je posebej zaživela med učitelji geografije.

Dijak na terenu vstopa v aplikacijo s spletno povezavo ali s QR kodo. Aplikacija ga najprej opozori na namen vnašanja, na skrben vnos in reprezentativne fotografije. V pomoč mu ponudi povezavo do predstavitve 18 najbolj pogostih invazivk, učitelj pa se z dijaki uvodoma pogovori, kako invazivke razširja človek, kakšne težave povzročajo, kako vplivajo na biotsko raznovrstnost, zdravje ljudi in gospodarstvo.

Ob opazovanju rastline dijak vnese v aplikacijo Invazivke naslednje podatke: ime in priimek, datum opisa, ime rastline, način uspevanja (posamezno ali v skupini), čistost uspevanja (monokultura ali mešano), stanje uspevanja (pred, med ali po cvetenju), rastišče (habitat), fotografijo rastline in poljubno opombo (v dolžini do 1000 znakov).

Vnose si učitelji in dijaki ogledujemo na zemljevidu ali pa s pregledovalnikom, ki nam s pomočjo filtriranja pokaže želeno skupno vnosov: po imenu in priimku opisovalke oz. opisovalca, datumu vnosa, sliki invazivke, načinu, obsegu, čistosti in stanju uspevanja ter rastišču in številu vrst.

Da bi dijakom naše srednje strokovne šole in tehniške gimnazije osmislila pomen poznavanja rastlin, jim predstavim aktualne projekte iz tehnične stroke, npr. kako se stebelne invazivne rastline predelajo v zaščitno embalažo.

Ob tem dijaki razvijajo digitalno pismenost in ozaveščajo, kakšnega pomena so skupnostni zemljevidi in skupnostni projekti nasploh. Kot bodoči inženirji tehniških strok čez nekaj let morda ne bodo le uporabniki, ampak tudi ustvarjalci  takih platform.

S trditvijo, da pametni telefoni škodujejo zdravju in izobraževanju mladih, poleg tega pa pomenijo nevarnost tudi za našo družbo, se lahko strinjamo. Številne raziskave po vsem svetu to dejstvo potrjujejo. Pa vendar: kdo, poleg staršev, bo mladostnike opozarjal na pasti in stranpoti pretirane rabe digitalne tehnologije, jih usmerjal in izobraževal? Odgovor je na dlani. To s(m)o v prvi vrsti učitelji in drugi strokovni delavci v šolah.

Ker je šolska zakonodaja na tem področju neenotna, šole vsaka po svoje z internimi pravili urejamo rabo mobilnih naprav.

Učitelji, ki se zavedamo prednosti in slabosti (pretirane) rabe teh naprav, se pogosto sprašujemo, katere aplikacije je smiselno vključiti v pouk in katerim se je bolje izogniti.
Pri tem je pomembno, da aplikacije ne samo podpirajo učni proces, temveč tudi prispevajo k aktivnemu sodelovanju učencev, hkrati pa krepijo njihove digitalne kompetence.

Aplikacija za prepoznavanje rastlin s pomočjo fotografij PlantNet, ki jo podrobneje predstavljam, ustreza vsem naštetim kriterijem.

Odgovorila bom na vprašanja kaj je PlantNet, kako deluje, komu je aplikacija namenjena, kako lahko vsak posameznik/uporabnik prispeva k prepoznavanju in ohranjanju posameznih rastlinskih vrst (s tem pa tudi k odgovornemu ravnanju in skrbi za okolje) ter kako jo vključiti v pouk in vsakdanje življenje.

V šolski knjižnici na OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica se je porodila ideja o bralno-gibalni učni poti, s katero otroke vabimo na izlet in jih spodbujamo k raziskovanju kulturne dediščine, branju, ustvarjalnosti in gibanju. Pot poteka preko sedmih kontrolnih točk, po njej se pomikamo s pomočjo aplikacije Actionbound, ki omogoča raznovrstne interaktivne naloge.  Pot spodbuja k branju, ustvarjalnosti, gibanju in raziskovanju kulturne dediščine. Digitalna tehnologija učencem omogoča hitre odzive in preglednost nad oddanimi nalogami.

Sprehod z zgodbami se začne in konča pri OŠ Antona Žnideršiča, od koder se raziskovalci odpravijo proti vasi Dolnji Zemon, kjer med drugim obiščejo cerkev sv. Mihaela, ogledajo si ostanke gradu in se spustijo do domačije pesnice Makse Samsa. Ob tem spoznavajo svojo okolico, značilnosti njene naravne in kulturne dediščine in se skozi ljudske pripovedke seznanjajo z bogatim ljudskim slovstvom naših krajev. Pot pohodnika vodi skozi domačo pokrajino in ga spodbuja, da nanjo pogleda z drugačnimi očmi. Pohod po bralno-gibalni poti Z zgodbami na pot na šoli organiziramo v okviru kulturnega dne.

Poleg ciljev bralne pismenosti in spoznavanja kulturne dediščine učenci na poti razvijajo digitalne veščine. Na pametnem telefonu poiščejo aplikacijo Actoionbound, na začetni točki oz. lokaciji se zvezek iz aplikacije naloži na telefon in udeleženec od točke do točke sledi nalogam in namigom za nadaljevane poti. Naloge razvijajo sposobnost natančnega branja in uporabe digitalnih storitev. Po končani poti z učenci preverimo rezultate in pravilnost rešenih nalog. Z uporabo pametnega telefona razvijajo digitalne veščine, digitalno pismenost in pridobivajo digitalne kompetence.

Ciljna skupina poti so učenci šole, lahko pa se na pot odpravi vsak, ki si na telefon prenese aplikacijo Actionbound, in pot prehodi samostojno.

V predavanju bomo spoznali, kako s pomočjo aplikacije Actionbound pripraviti in izvesti pot, na kateri učenci razvijajo branje, gibanje ter spoznavajo Antona Žnideršiča. Hkrati razvijajo osnovna digitalna znanja in spretnosti: informacijska in podatkovna pismenost, ustvarjanje digitalnih vsebin. Razvijajo pa tudi kompetenc 21. stoletja: ustvarjalnost, komunikacija, sodelovanje. 

Pri delu učiteljev delujejo različni stresorji in povzročajo pri njih delovni stres. Zaradi stresa začne upadati delovno zadovoljstvo, kar vpliva na slabše delovne rezultate, kot so npr. delovna učinkovitost, slabša motivacija in šibkejša pripadnost organizaciji. Dobro počutje ima tudi multiplikacijski učinek. Ko smo srečni in zdravi, je večja verjetnost, da bomo imeli pozitivne odnose z drugimi, občutek nadzora nad svojim življenjem in smisel. Skrb za svoje dobro počutje nam omogoča, da podpremo učence, njihove starše in druge člane šolske skupnosti. Na osnovni ravni dobro počutje pomeni, da se počutimo dobro in učinkovito delujemo. Vključuje občutek fizičnega in duševnega zdravja, duhovne ozaveščenosti ali povezanosti ter občutek vrednosti in namena v življenju.

Učitelj lahko za ohranjanje dobrega počutja pogleda na več različnih virov in strategij, kot so spletni viri in aplikacije, poišče strokovno pomoč ali podporo sodelavcev, se udeleži izobraževanja ali fizičnih aktivnosti, se vključi v skupnost, izvaja meditacije ali prilagodi delovno okolje.

Arnes spletna stran Gibanje je veselje je vir skupka različnih strategij. Njen cilj je ustvariti podporno okolje, kjer lahko vsakdo najde koristne informacije, nasvete in orodja za vzdrževanje ali nadgradnjo dobrega počutja. Spletna stran je postavljena s spletnim orodjem Arnes Splet, ki ponuja razumljiva navodila in usmeritve, omogoča enostavno in učinkovito upravljanje spletnih vsebin ter spodbuja sodelovanje in komunikacijo znotraj izobraževalne skupnosti.

Z multimedijsko storitvijo Arnes Video je dodan posnetek v živo, kjer je izveden skupinski tek. Dodan je tudi forum, kjer sodelavci in sodelavke spodbujajo, komentirajo in motivirajo. Vključeni so tudi videoposnetki vaj za ogrevanje telesa, s pomočjo katerih vzdržujemo zdrave sklepe in preprečujemo nateg mišic.

Spletna stran je dopolnjena z razvejanim scenarijem H5P, ki je enostavno orodje, s katerim je oblikovana anketa s predvidenimi tremi različnimi izidi, ki podajo nasvet za vzdrževanje ali nadgradnjo dobrega počutja.

Podpora skupnosti je ključnega pomena za doseganje dobrega počutja. Aplikacija ob podpori Arnes orodij ponuja različne strategije za ohranjanje dobrega počutja. Gre za pozitivno zgodbo o laikovi postavitvi atraktivne spletne strani.

Veliko šol po Sloveniji vključuje v šolski proces otroke, ki so slepi ali slabovidni. V kolikor taki otroci potrebujejo specialne pripomočke in opremo za delo v šoli, se lahko obrnejo na Center IRIS, ki poskrbi za otrokovo oceno vida in diagnozo za naprej. Na podlagi diagnoze in na podlagi zaprosila šole, ki jo tak otrok obiskuje, je šola upravičena do izposoje specialno elektronske opreme, ki je prilagojena za uporabo otrok s primanjkljaji vida.

Na centru IRIS se za slabovidne otroke pripravljajo računalniki s programsko opremo za povečavo, za urejanje kontrasta zaslona in pisave, razne lupe za branje knjig, kalkulatorji in druga oprema. Poleg tega je uporaben tudi navadni tablični računalnik, s katerim se lahko trenira vid, barve, kontrast in podobno.

Za slepe otroke se pripravlja elektronska oprema, ki je prilagojena tem otrokom. V to skupino spada računalnik s programom za branje in pretvorbo besedila, brajeva vrstica, razni slovarji, govoreči kalkulatorji… Za manjše otroke, od vrtca naprej, je primeren tudi tablični računalnik z dodatno opremo (feelif tablice) na kateri lahko slepi otroci urijo čute na prstih preko taktilnih mrež, saj le-te pri določenih pikah vibrirajo.

Na konferenci bom predstavil opremo za slepe in slabovidne otroke, njeno uporabo in pa predvsem rokovanje z njo. Predvsem bi rad seznanil učitelje in ROIDe na šolah kako rokovati z opremo, kako posodabljati opremo, na kaj morajo biti pozorni, kdaj nas morajo kontaktirati, itd.

Gre za predstavitev idej za izpeljavo učne ure s pomočjo učencem zelo znane računalniške igre Minecraft v izobraževalni različici. Udeleženci bodo pridobili osnovno znanje za namestitev programa, vpis, in dostop do že narejenih svetov v Minecraftu. Kot primer bo vzet že pripravljen svet Adventures in English with Cambridge. Tako bodo udeleženci na praktičnem primeru lahko videli na kakšen način se lahko pripravi naloge in kako poteka potovanje skozi virtualni svet. Obenem bodo dobili informacije o dodatnih funkcionalnostih programa, ki učiteljem omogoča uspešno izvedbo učne ure, preverjanje in utrjevanje znanja.

Predstavljene bodo tudi naslednje možnosti, ki jih ponuja program za delo v razredu: učenci vstopijo v interaktiven virtualni svet, v katerem jih usmerjajo neigralniški liki (NPC-ji), table z napisi in iz kock zgrajene konstrukcije. Učitelj da učencem navodilo, do kam v virtualnem svetu morajo učenci priti, katere naloge morajo narediti, in kaj vse morajo dodati v končni izdelek.

Izobraževalna različica igre Minecraft ima vgrajene posebne omejitve: učenci kock ne morejo razbijati, gradijo lahko le v določenem območju in ne morejo poškodovati drugih igralcev. Ti mehanizmi omogočajo, da se učenci v virtualnem svetu učijo in ne prosto igrajo.

Pri dopolnilnem pouku slovenščine v tujini si prizadevam uporabljati digitalno tehnologijo za poučevanje jezika. V ta proces pa aktivno vključujem tudi svoje učence. S predstavitvijo stop animacije, Stop motion studio orodja in koraki izdelave stop animiranega filma bom na primeru izštevanke Ura je ena, medved še spi predstavila, kako lahko z digitalno tehnologijo pouk popestrim in ga približam učencem. Pri tem pa dosegam cilje pouka na izviren in zanimiv način.

Cilji predstavitve:
• predstaviti osnovne značilnosti in uporabnost orodja Stop motion studio;
• predstaviti osnovne značilnosti stop animacije;
• na primeru izštevanke z uporabo orodja Stop motion predstaviti izdelavo stop animacije;
• predstaviti, kako aktivno vključiti in motivirati učence k učenju slovenščine;
• prikazati, kako v heterogenih skupinah istočasno zaposliti, motivirati in aktivirati vse učence za delo;
• pokazati končni film.

Prikaz izdelave stop animacije je primer, ki ga lahko uporabimo pri pouku slovenščine, za obravnavo izštevank in podobnih vsebin. Učence tako vključimo v vse korake izdelave animacije. Delo je zanimivo, končni izdelek pa vsakemu v veselje.

Digitalna preobrazba družbe zahteva ustrezne prilagoditve izobraževalnega sistema, da bi se dijaki lahko pripravili na prihodnje izzive, ki jih prinašata digitalizacija in poklicno življenje. Sodobni pedagoški pristopi, ki vključujejo informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), se vse bolj osredotočajo na učenje, osredinjeno na učečega se dijaka. To pomeni, da dijaki postanejo aktivni soudeleženci izobraževalnega procesa, kar od učiteljev zahteva oblikovanje inovativnih učnih okolij ter vključevanje načel formativnega spremljanja. Učitelji morajo ustvariti spodbudno vzdušje, v katerem dijaki dosegajo zastavljene cilje, pri čemer pomembno vlogo igra učiteljeva pristnost, spoštovanje in empatija.

Pomemben del izobraževanja v računalništvu je poučevanje temeljnih konceptov programiranja, saj to omogoča razvoj strukturiranega in računalniškega mišljenja ter razumevanje delovanja računalnikov in algoritmov. Obstajajo različni načini poučevanja programiranja ter formativnega spremljanja tega procesa. Prispevek predstavlja uporabo modela SAMR za smiselno vključevanje digitalnih tehnologij v učenje programiranja z orodjem H5P. To brezplačno orodje omogoča ustvarjanje več kot 50 vrst interaktivnih učnih gradiv, kot so kvizi, naloge tipa povleci in spusti, vprašanja z več možnimi odgovori, učne kartice in interaktivni videoposnetki. S pomočjo H5P gradiva učitelji dijakom posredujejo na spletnih straneh storitve Arnes Splet, ki temelji na WordPressu. Ta gradiva so vizualno privlačna in motivirajo dijake za učenje. Prav tako omogočajo spremljanje napredka dijakov, čeprav se rezultati ne beležijo v primeru deljenja preko spletnega okolja. H5P se ne uporablja za sumativno ocenjevanje, saj je mogoče rešitve najti v HTML kodi, vendar je odlično orodje za neocenjene vaje, ki učence spodbujajo k samostojnemu učenju in reševanju nalog.