Maja Vreča, Arnes

Obstaja rek, ki mogoče še najbolje pojasnjuje naš odnos do »online« zasebnosti: »Daleč od oči, daleč od srca.«

V našem fizičnem življenju smo v splošnem zelo previdni pri tem, komu povemo vse o sebi, o svojih željah in strahovih. Pomislimo, preden nekomu pokažemo vse svoje slike in običajno ne lovimo ljudi po cesti, da bi jim povedali, kaj smo jedli včeraj …

Zakaj potem vse to in še več delimo s celim »online« svetom?

Zakaj se tako zlahka strinjamo s tem, da nam neznanci ves čas sledijo?

Zakaj se tako zlahka strinjamo s tem, da delimo vse svoje aktivnosti z neznanim številom ljudi, organizacij in programov, ki beležijo in analizirajo vse, kar počnemo?

Verjetno predvsem zaradi tega, ker se nam zdi, da je to povsem nevažno in da za nas ne more imeti nobenih posledic.

A tu morda tisto pregovorno »Česar ne veš, te pač  ne more boleti.« ne drži v celoti.

Pridružite se nam pri razmisleku o tem.