Ustvarjanje in uporaba izobraževalne animacije

mag. Anja Tolar Tomšič, EGSŠ Radovljica, RIC

Animacija, kot oblika dinamične slikovne predstavitve, je z razvojem postala nepogrešljivi element tehnološko zasnovanih učnih okolij. Izobraževalna animacija je eno najbolj dobrodošlih orodij za predstavitev učnih gradiv. Z razvojem računalniške in mobilne tehnologije je animacija postala nepogrešljiv pripomoček za učenje, saj (če je seveda rabljena pravilno) lahko uspešno skrajša čas razumevanja določenih procesov in s tem poveča učinkovitost izobraževalnega procesa. Animacija se v izobraževanju najpogosteje uporablja, kadar je treba učencem pokazati nekaj, kar poteka v določenem časovnem intervalu (in je z animacijo bolj razumljivo, kot statične podobe) ali kar je s prostim očesom težko zaznati, na primer zgradbe in gibanja atomov, geoloških pojavov, sprememb vremena, delovanja organov, itd. Bolj abstraktne reprezentacije se lahko uporabijo tudi za predstavitev pojavov, ki sami po sebi niso vizualni, kot je npr. računalniški algoritem, ekonomski pojavi ali stopnje v reševanju matematičnih problemov.

Napredek sodobne tehnologije (tudi mobilne) in uporabniško usmerjenih aplikacij omogoča izdelavo animacij veliko lažje in ceneje kot v preteklih letih. Prej je tradicionalna animacija zahtevala posebne delovno intenzivne tehnike, ki so bile zamudne in drage. V nasprotju s tem je zdaj na voljo programska oprema, ki posameznim učiteljem omogoča ustvarjanje lastnih animacij brez potrebe po globljem strokovnem predznanju. Učitelji niso več omejeni na zanašanje na statično grafiko, ampak jih lahko zlahka pretvorijo v izobraževalne animacije.

V sodobnem šolstvu obstaja več možnosti uporabe animiranih vsebin, najbolj pogosta in največkrat navajana v domačih strokovnih virih je diskusija ob ogledu animiranih filmov ali izdelava animiranega filma. Ta možnost se največrat uporablja v osnovnem šolstvu in v strokovnih programih srednjega šolstva, ki vsebuje animacijo kot učni predmet, redkeje drugod, če že, večinoma v obliki projektnega dela filmske vzgoje. Druga, t. i. izobraževalna animacija, ki obsega predvsem razlago snovi s pomočjo animiranih vsebin, e-knjige, interaktivna izkustva, itd. je, sploh pri nas, še vedno omejena. Kljub temu, da animirane vsebine bistveno zvečajo stroške elektronskih učnih gradiv, so glede na pozitivne odzive in potrebe sodobnih generacij učencev, nujne.

Tradicionalno je animacija zahtevala posebne delovno intenzivne tehnike, ki so bile dolgotrajne in drage (npr. klasična risana ali stop animacija), za potrebe sodobnega šolstva je zato najbolj primerna uporaba računalniških tehnik, predvsem 2D kolažne računalniške animacije, medtem ko je izdelava risane ali 3D računalniške animacije za izobraževalne namene redka, saj je časovno zamudna, zahteva posebno opremo in znanje.

Dejstvo je, da se animacija od ostalih sodobnih digitalnih medijev, ki so učitelju na voljo, razlikuje predvsem po tem, da je proces njenega nastanka dolgotrajen, zahteva predpripravo, načrtovanje, posebna znanja in opremo. Obstaja čedalje več spletnih in mobilnih aplikacij (npr. Canva, Animaker, Stop Motion Studio …), ki so delo amaterskih uporabnikov precej olajšala, a še vedno je za ustvarjanje animacij potrebno več časa in angažmaja, kot za druge oblike predstavitev. Animatorji se pri ustvarjanju animacije poslužujemo določenih načel, ki so se skozi leta izoblikovala pri delu v velikih uspešnih studiih zlate dobe animacije in predvsem omogočajo lažje razumevanje mehanike gibanja, igre, scenografije, oblikovanja likov itd., skratka vsega, kar pripomore k temu, da gledalec lažje in pravilno dojema prikazane gibajoče podobe.

Ta vnos je bil objavljen v Prispevki. Zaznamek za trajno povezavo.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja