Miro Pušnik, Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani

Ekonomska in gospodarska kriza v začetku tisočletja, epidemija covid-19 in globalne politične spremembe so pokazale, kako ranljiva je skupnost v 21. stoletju. Po drugi plati pa smo priča silovitemu tehnološkemu razvoju. V prispevku želim prikazati, kako lahko akademske knjižnice prispevajo k trajnostnemu razvoju skupnosti. Odprta znanost, odprto izobraževanje, informacijska pismenost in ustvarjalnost lahko k temu v veliki meri pripomorejo. Akademske knjižnice morajo znati tovrstne procese s svojimi aktivnostmi in poslanstvom ustrezno  podpirat. Z izvajanjem programov informacijskega opismenjevanja, z zagotavljanje odprtega dostopa do znanstvenih informacij, s povezovanjem širše skupnosti v znanstvenoraziskovalne procese akademske knjižnice predstavljajo most med različnimi družbenimi skupinami in platformo za njihovo interakcijo.

Žan Močivnik, I. osnovna šola Celje

Sestava urnika predstavlja NP problem, kar pomeni, da še vedno ne obstaja program, ki bi uspel avtomatizirati njegovo sestavo. V predstavitvi si bomo pogledali kako lahko s pomočjo teorije grafov optimiziramo sestavo urnika za izbirne predmete ter si na ta način skrajšamo, predvsem pa optimiziramo razporeditev ur. Predstavljena bo uporaba programa xMinde in Excela v sodelovanju s poljubnim programom za sestavo urnika.

Rok Miklič, študent Medicinske fakultete Univerze v Mariboru

Predbolnišnični srčni zastoji (OHCA, angl. Out-of-hospital cardiac arrest) predstavljajo velik javnozdravstveni problem. Narava bolezni otežuje raziskovanje, zato raziskave v državah brez registrov največkrat potekajo retrospektivno. Zlati standard vira podatkov postajajo OHCA registri. V Sloveniji in številnih državah tovrstni registri še ne obstajajo. SiOHCA je odprto-koden, modularen in brezplačen sistem za zbiranje OHCA podatkov. Pri svojem delu s pridom uporabljamo več Arnesovih digitalnih tehnologij in zagovarjamo načela odprte znanosti.

Simon Rojčič

Večina pametnih naprav (računalniki, pametni telefoni, tablični računalniki, pametni TV sprejemniki itd.) imajo osrednji prenosnik podatkov med uporabnikom in napravo preko tipkovnice. Razpored tipk na teh enotah je narejen po enotnem sistemu, ki je bil prenesen s pisalnega stroja (mehanskega ali električnega). Splošno razširjeno mnenje je, da je razporeditev najbolj optimalna za slepo desetprstno tipkanje. Glede na to, da se približujemo 150 obletnici, ko je ta razporeditev nastala, je glede na razvoj tehnologije, znan tudi vsaj rahel dvom, da bi lahko postavili drugačno razporeditev. Nekateri predlogi so že znani. Označeni so s kraticami DSK in ASK. Kaj bi ti predlogi pomenili za uporabnike, oziroma ali se je bolje držati obstoječe razporeditve ali uveljaviti drug princip?

Tanja Jenko Bratovič, Osnovna šola Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica

Prispevek obravnava učenje v naravi pri urah španščine z uporabo IKT na prostem. Vključenih je več dejavnosti od ustvarjanja z naravnimi materiali, opazovanja, raziskovanja in doživljanja narave, v ospredju pa je uporaba različnih spletnih aplikacij in orodij. Uporaba IKT vključuje prenosni telefon ali tablični računalnik, program Movie maker, naloženo aplikacijo »Misija« ter spletni slovar.

Učenci so se spoznali z orodjem Google Lens, s katerim se med drugim prepoznava rastline in s pomočjo spletnega slovarja Ponsa to prevedli v španščino. Naš cilj je bil tudi izdelava filmčka z opisom dneva (fotografiranje kadrov, posnetek glasu). Ure španščine smo si popestrili še z orientacijskim pohodom »Misija na Slivnico« in reševali izzive v španščini.

Namen vseh dejavnosti z vključitvijo IKT, je popestriti pouk španščine ter na lažji in zabaven način približati snov učečim (tako s ponovitvijo, utrjevanjem in nadgradnjo določene teme kot tudi spoznavanje z novo učno temo).  Razvijali smo čuječnost, opazovanje v naravi, estetsko doživljanja narave, se učili nove spretnosti, rokovanja z napravami, sodelovanja, poslušanja. Skupaj so načrtovali in reševali probleme, krepili socialne in komunikacijske veščine. Pri vsem tem je bilo pa v ospredju tudi gibanje, da skozi omenjene dejavnosti otrok pri opazovanju, ustvarjanju uživa, se izpolnjuje, uči, hkrati pa se tudi giblje in skrbi za zdravje.

Nina Maček, OŠ Stranje; Lidija Vidmar, Sara Zalesnik, OŠ Frana Albrehta Kamnik

Zvezek za predavanje in OneNote – Nina Maček, OŠ Stranje

Zvezek za predavanje v okolju OneNote omogoča veliko in še več. Vsebino si lahko razvrstimo v različne zvezke, odseke in strani, ki jih lahko enostavno posredujemo v skupno rabo za sodelovanje. Naše priprave na pouk so na enem mestu skupaj z vprašalniki, video posnetki, fotografijami, zvočnimi posnetki, … Uporabimo ga lahko tudi za urejeno shrambo dokumentov, za zapiske z različnih izobraževanj, za izdelavo digitalne “sobe pobega”… Uporaba programa OneNote je omejena le z našo domišljijo.  

Sodelovanje s starši – Lidija Vidmar, OŠ Frana Albrehta Kamnik

Izvajanje šolanja na daljavo ni prineslo izzivov le v delu z učenci, temveč tudi v sodelovanju s starši. Potrebno je bilo najti učinkovito in preprosto rešitev. Kot šola, ki se je v letu 2019 podala na digitalno preobrazbo s pomočjo Microsoftovih orodij, smo to rešitev našli v orodju Bookings. Oblačno storitev, ki omogoča enostavno rezervacijo terminov, so hitro usvojili tako zaposleni, kot tudi starši.

e-zbornica – Sara Zalesnik, OŠ Frana Albrehta Kamnik

e-zbornico je v SharePointu enostavno ustvariti kot spletno mesto za komunikacijo. Potrebno je le določiti skupino ljudi, ki bodo dostopali do e-zbornice ter nastaviti ravni dovoljenja. Poleg prednosti, kot npr, da je to oblačna storitev, ki je dosegljiva od koderkoli, da isti dokument ureja več strokovnih delavcev hkrati, je tudi ta, da skrbnik tega mesta na enostaven način spremeni dovoljenja, če želi določenim osebam omogočiti dostop do podatkov, ki jih potrebujejo in hkrati onemogočiti dostop za druge osebe.

Anže Rozman, Osnovna šola Prežihovega Voranca Ljubljana

Šole po Sloveniji so se spomladi leta 2020 zaradi pandemije koronavirusne bolezni soočale z izzivom, kako voditi pouk preko spleta namesto v šolskih učilnicah. Učitelji so se v času izobraževanja na daljavo učili uporabe programov za poučevanje preko spleta, najpogosteje so uporabljali videokonferenčne storitve (npr. program Arnes Zoom) in spletne učilnice za spremljanje sprotnega dela učencev (npr. Arnes Učilnice).

Pouk se je v šolskem letu 2021/2022 izvajal pretežno v šolskih učilnicah, vendar se je občasno v posameznih oddelkih zaradi velikega števila okuženih učencev izvajal le preko spleta (tj. preko videokonferenčnih programov in spletnih učilnic). Pojavili so se tudi primeri, ko je pouk potekal v učilnici, a je nekaj učencev, ki bi lahko sledili pouku, ostalo doma, v izolaciji, zaradi visoko rizičnega kontakta z okuženo osebo. Za takšne učence bi bil primeren model hibridnega poučevanja, kjer bi spremljali pouk preko spleta in bi tako bili v stiku z učiteljem, ki poučuje v učilnici.

Postavi se vprašanje, kako zasnovati učinkovito hibridno poučevanje v slovenskih učilnicah. Glavni izziv je opremiti učilnice z ustrezno IKT tehnologijo, saj so trenutno učilnice najpogosteje opremljene s prenosnimi računalniki z vgrajeno kamero ali s stacionarni računalniki z ločeno USB kamero. Obe rešitvi imata pomanjkljivosti: vgrajene kamere in USB kamere običajno nudijo snemanje le v nizki ločljivosti, zato slika pogostokrat ni jasna; vgrajeni mikrofoni v prenosnikih zajemajo zvok dobro le do določene razdalje in posledično niso primerni za snemanje učiteljeve razlage v učilnici. Na predavanju bomo spoznali možnosti, kako lahko izboljšamo zajem zvoka in slike v primeru hibridnega poučevanja. Omenili bomo tudi interaktivne zaslone, ki jih lahko uporabljamo namesto interaktivnih tabel, in izvedeli, kako lahko z njimi izboljšamo pouk v učilnici in preko spleta.

dr. Sonja Merljak Zdovc, Časoris

Tudi odrasli pogosto nasedemo na lažne novice oziroma dezinformacije, še posebej če te vplivajo na naša čustva ali se poigravajo z našimi prepričanji.

Če imamo razvite veščine medijske pismenosti, če vemo katera orodja za razlikovanje resnice in laži imamo na voljo, bomo to znanje lažje posredovali naprej – učencem in tudi njihovim staršem.

Udeleženci delavnice bodo izvedeli, kaj je medijska pismenost, zakaj je pomembna, kako prepoznavamo lažne novice, svoje znanje pa bodo preizkusili na praktičnih primerih. Seznanili se bodo s sodobnimi orodji (na primer: videi na TikToku na temo učinkovitega prepoznavanja lažnih novic, metoda poDVOMIŠ, igri Bad News in Harmony Square), ki jim bodo pomagala, da bodo pridobljeno znanje in kompetence bolj učinkovito prenesli v prakso.

Barbara Klar, Vrtec Pikapolonica Bistrica ob Sotli

Sem vzgojiteljica iz vrtca Bistrica ob Sotli in sem se udeležila izobraževanja: uporaba aplikacije Stop Motion Studio. Izobraževanje se mi je zdelo zanimivo,  predstavljena aplikacija pa uporabna za predšolske otroke, zato smo aplikacijo preizkusili v skupini otrok starih od 5-6 let. Otroci radi pogledajo risanke, še rajši pa nekaj, kar so naredili sami. Za izvedbo projekta sem izzvala pet otrok, ki so zgodaj zjutraj prihajali v vrtec. Predstavila sem jim aplikacijo in projekt se je začel. Domislili smo se teme (obisk prijateljice na domu) in skovali idejo, kako se lotiti projekta. Začeli smo s sestavljanjem lego kock in iskanjem idej, kako se bodo stvari premikale in kakšna bo zgodba. Vse skupaj smo poslikali z aplikacijo, naslednji dan posneli govor in tako sem v programu Movie Maker zmontirala risanko. Otroci so zelo ponosni nanjo, pokazali pa smo jo tudi staršem na roditeljskem sestanku.

Martin Božič. Arnes

Popeljali vas bomo po manj znanih delih Moodla na Arnes Učilnicah in vam predstavili funkcionalnosti in trike, ki bodo olajšali delo vam in vašim sodelavcem, ter tudi kakšno olepšavo, ki bo vašim učencem oziroma študentom naredila učilnico bolj prijazno.