Nermin Bajramović, OŠ narodnega heroja Rajka Hrastnik

Na predavanju bo prikazan primer učenja na daljavo s pomočjo spletišča Arnes Splet. Ob šoku, zmedenosti in iskanju rešitev prvega tedna na daljavo je nastalo spletišče “Nerminov svet”. Ideja je bila ta, da se klasični pouk matematike prenese na splet, brez da bi se vsebine izpuščale ali pa obravnavale prednostno.

Koncept je bil zastavljen tako, da so učenci prebrali vsebino ure po urniku in če so znali opravili zadolžitve. Le-te so shranjevali v Google Drive s pomočjo aplikacije DriveUploader, ki omogoča zelo enostavno nalaganje datotek. Vse ure so sledile štirim enostavnim korakom:

1. UVODNA MOTIVACIJA (naloga za izziv, razmislek, napoved učnega smotra).
2. RAZLAGA IN ZAPIS V ZVEZEK (s primeri in navodili podprta razlaga, ki so jo učenci prepisali).
3. DODATNE POVEZAVE (poglabljanje snovi, ki je bilo neobvezno).
4. DOMAČE NALOGE (nalaganje opravljenih zadolžitev).

Sledilo je videosrečanje, kjer smo uporabljali orodje za interaktivno tablo Starboard in  Microsoftovo tablo Whiteboard. Ena je bila primerna za geometrijo, druga pa za računstvo. V spletišče smo vključevali tudi elemente igrifikacije pouka s pomočjo platforme Classcraft in Kahoot, ki so ju že poznali in sta se odlično dopolnjevali s spletiščem.

Pri iskanju rešitve za posredovanje vsebin sem preučil številne možnosti, a pri vsaki izmed njih je šlo za sisteme, ki ne omogočajo klasičnega prepletanja vsebin, kot je to na spletišču.

Poleg lahkega dostopa do gradiv, ki ne zahteva nikakršnih gesel, je prednost pri poučevanju s pomočjo spletišča tudi ta, da lahko s preglednimi interaktivnimi elementi zadovoljimo čim več različnih tipov učencev. Eni imajo radi učenje s pomočjo video posnetkov, drugi zgolj razlago podkrepljeno s slikovnim gradivom, tretji pa se učiteljevo razlago v živo. In prav spletišče omogoča zadovoljitev vseh tipov na estetski, enostaven in učencu prijazen način.

Tanja Hozner, OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica

16. marca 2020 smo bili vsi vpleteni v pedagoški proces primorani vzpostaviti pouk na daljavo. V skladu z navodili, ki smo jih učitelji prejemali v okrožnicah, smo učiteljice slovenščine na osnovni šoli Antona Žnideršiča v Ilirski Bistrici po pregledu letne priprave in ciljev, zapisanih v učnem načrtu, presodile, katere vsebine bomo izvajale na daljavo in na kakšen način.

Zaradi virusa je odpadla tudi ekskurzija na Gorenjsko, ki smo jo nato s pomočjo IKT-ja izvedli na daljavo.

Dejavnosti, ki so bile podprte z IKT-jem, so bile uporaba ustreznega spletnega brskalnika, uporaba orodja Power Point, ogled videoposnetkov na spletni platformi YouTube (pripravila sem pet videoposnetkov, in sicer uvodni video napovednik in štiri posnetke, ki so predstavljali glavne postaje ekskurzije), reševanje naloge v aplikacijiEdpuzzle, reševanja kviza v aplikaciji Kahoot ter podajanje povratne informacije preko aplikacije Padlet.

V sklopu ekskurzije smo v okviru kompetenc 21. stoletja razvijali predvsem učenje učenja, reševanje problemov (tj. nalog) ter kompetenco komunikacije; v okviru digitalnih kompetenc smo razvijali sporazumevanje in sodelovanje z uporabo digitalnih tehnologij ter spletni bonton; kot elementi formativnega spremljanja pa so bili dokazi ter podana povratna informacija tako učenca kot učitelja.

Če naš primer umestimo v SAMR model, bi rekla, da gre za transformacijo, in sicer spremembov izvedbi aktivnosti. Z uporabo tega pristopa so morali biti učenci še bolj aktivni in samostojni, kot bi bili sicer.

Učenci so bili z izvedbo literarne ekskurzije s kavča zelo zadovoljni. Nekaj slabe volje je bilo zaradi slabe internetne povezave, ki je povzročala težave z dostopom do kviza in naloge v aplikaciji Edpuzzle.

Uporabljene aplikacije omogočajo učitelju sprotno spremljanje napredka učencev, zapis komentarja kot povratne informacije posameznemu učencu, pokažejo pravilnost reševanja posameznika in pregled nad učenci, ki zadolžitev niso/so opravili.

Sonja Lajovic, OŠ Kolezija

Pri matematiki sem se pri delu na daljavo poskušala čim bolj približati običajnemu pouku. Kot ogrodje so mi pri tem služile Arnesove spletne učilnice. V Wordovi datoteki, ki je bila dan prej naložena na Arnesovo učilnico, so učenci dobili navodila za delo ter povezavo na videokonferenco.

Videokonferenca je bila izvedena s pomočjo videokonferenčnega sistema Zoom. Glavna pripomočka pri pouku sta bila bela tabla (Whiteboard) in Wacom grafična tablica. Wacom grafična tablica nadomešča kredo, njena prednost pa je dostopna cena in preprosta uporaba. Tudi kakovost pisanja je solidna.  Razlaga je potekala na podoben način kot v šoli, učenci so si sproti delali zapiske in sodelovali. Prednost dela na računalniku je, da lahko hitro preklapljamo med različnimi programi, kot sta na primer Graph in Slikar ter različnimi internetnimi stranmi. Učencem, ki so uro zamudili, so bili kasneje v spletni učilnici na voljo zapiski sošolcev.

Pri urah, ki niso bile izvedene preko Zooma, je bila razlaga podana v obliki filma. Film je bil narejen s programom Activpresenter in naložen na Arnesov video portal. Za preverjanje znanja nam je služila Dejavnost Naloga, ki je na voljo v Arnesovih učilnicah. (Naloge, oddane v jpg obliki lahko »online« popravljaš s pomočjo grafične tablice, kar prihrani veliko časa. )

V prispevku je predstavljen tudi primer učenja Pythona v 6. razredu s programom Penjee. Penjee je spletni brezplačni program za učenje Pythona. Kot ogrodje za delo so nam zopet služile  Arnesove spletne učilnice, podobno kot pri urah matematike.

Sabina Krejač, Srednja ekonomska šola in gimnazija Maribor

Na Srednji ekonomski šoli in gimnaziji Maribor, Moodle spletne učilnice uporabljamo že deset let, vendar smo resneje pristopili pred kratki, v prejšnjem šolskem letu.

Pred tem smo Moodle spletne učilnice uporabljali za izbiro športnih aktivnosti in prijavo na športni dan.

Tudi zaradi uvajanja športnih oddelkov na šoli, smo se za šolsko leto 2019/20 v učiteljskem zboru dogovorili, da začnemo vsi uporabljati Moodle spletne učilnice. Za potrebe pouka športne vzgoje smo v aktivu pripravili eno spletno učilnico, v kateri  so dijaki razporejeni po letnikih oz, skupinah.

V uvodnem poglavju najdejo dijaki pravilnike, učni načrt, minimalne standarde znanja, kriterije in opisnike ocenjevanja znanja,…

Ostala poglavja imamo tematsko razdeljena in opremljena z demonstracijskimi filmi za izvedbo nalog in aktivnosti manjkajočih dijakov.

Zaradi pouka na daljavo v letu 2020, smo spletne učilnice pri švz nadgradili z različnimi aktivnostmi za dijake.

V prispevku bodo prikazani primeri teh aktivnosti ter načini dajanja povratne informacije.

Dijakom je bila omogočena samoevalvacija po vnaprej dogovorjenih kriterijih. Uporaba SU nam je pomagala pri razvijanju kompetenc 21. stoletja kot so: digitalna pismenost, sodelovanje, reševanje problemov, kritično razmišljanje.

Izvedba in realizacija učnega načrta na daljavo brez uporabe tehnologije in danih učnih okolij sploh ne bi bila mogoča. Uporaba spletnih učilnic pa učiteljem omogoča sistematičen pregled nad izvajanjem učnega načrta ter enostaven nadzor nad opravljenimi aktivnostmi.

Ker poučujem na dveh srednjih šolah tudi ni zanemarljivo dejstvo, da mi omogoča prenos vsebin iz ene spletne učilnice v drugo med šolama.

Tine Eleršek, Biotehniški izobraževalni center Ljubljana

Pri delu na daljavo so morali dijaki pošiljati video posnetke, kako opravljajo posamezno strokovno nalogo. Posnetke sem pregledal in opozoril na bistvene napake. Poznamo aplikacije, ki omogočajo »glas nasnet na video«, vendar je bilo »risanje na video« za potrebe komentiranja vsebine bistveno uporabnejše.

V ta namen sem uporabil prosti odprtokodni multimedijski mikser Blender, v katerem sem z »risanjem na videu« označil mesta, kjer se je pojavila napaka pri izvajanju strokovne naloge. Videu lahko tudi dodamo druge elemente. Predavanje je prikaz enostavnih korakov, kako v 10 minutah v programu Blender lahko narišemo ali napišemo komentarje na videoposnetek. Z enako tehniko učitelj lahko izdela unikaten videoposnetek ali ga nadgradi za potrebe izobraževalnega procesa.

Donald Beguš, OŠ dr. Antona Debeljaka Loški Potok

V resnici gre za zgodbo. Zgodbo o tem, kako smo se nekega jutra zbudili, opravili tisto nujno kot vedno ter se preselili na delovno mesto kar doma ter začeli s poučevanjem. Počutim se kot riba na suhem. Kako?

OK, napisal bom navodila, razlago vaje in domačo nalogo  za vsako uro posebej za ves teden. Na internetu je ogromno učnih vsebin, razlag , prikazov; nekako sem zadovoljen. Izdelek, ki ga dobim, me spominja na slabo napisan učbenik; mar nimamo pri pouku največ težav ravno s tem, da so učenci funkcionalno nepismeni. Tega sedaj res ne morem spreminjati in reševati. Se bodo že prebili čez ta gradiva pa bo.

Dva tedna sta mimo, gremo na Teams-e. Super. AAI prijavo imamo, tudi licence. Navodila za prijavo so napisana, ravnatelj snema video vodiče. Vse učence imaš v »razredu«, to mora delovati. Se držimo urnika, pouk v živo pa bo. In se začne: nimamo interneta (rešujemo kar sami), računalnik je pokvarjen oz. mi dela počasi (»Pridi v šolo, bomo kaj posodili.«), ker ima sestra angleščino v živo ne morem sodelovati pri slovenščine (pouk v živo pri slovenščini odpade, ker je pač zaradi nekega razloga tista ura angleščine bolj pomembna; bilo bi lahko seveda tudi obratno)…

Iščem rešitev. Najdem jo v »ravnatelj snema video vodiče«. Gre za Andreja Starca. Našel je odprtokodni program OBS Studio, ki omogoča:

• snemanje zaslonske slike
• snemanje zvoka mikrofona ali namiznega zvoka računalnika

Ob smelih nastavitvah (kvaliteta, velikost in format posnetka) dobimo filmček razlage učne snovi in navodil, ki je lahko podkrepljen še z uporabo zaslonskega pisala (npr. odprtokodni EpicPen). Le tega nato naložiš v okolje razreda in tam počaka na učenca:

• ko ima čas oz. tehnologijo na razpolago
• razlaga se vidi in sliši
• tempo si vsak določi sam (ustaviš, prevrtiš nazaj)
• domače okolje (na namizju imam sliko učilnice, glas jim je poznan)

Pa tudi sam sem zadovoljen; učencem sem ponudil razlago, za katero pač vem, da se obnese in je uporabna tudi pri naslednjih učnih vsebinah.

Vsaka zgodba pa ima vsaj običajno nek zaključek. Zbudili smo se v neki novi realnosti, brez znanj in izkušenj. Praksa pokaže, kaj se obnese bolje in kje lahko nastanejo težave. In to bi verjetno delovalo še na marsikaterem drugem področju.

Davorin Babič, Srednja medijska in grafična šola Ljubljana

Za relativno uspešno izvajanje pouka na daljavo preko inovativnih učnih okolij in prožnih oblik učenja smo izbrali videokonferenčno aplikacijo Arnes VID, saj je ustrezalo merilom, ki jih tovrstno izvajanje pouka narekuje. Pestrost nabora tehnoloških orodij nam je v posameznih fazah učnega procesa preko različnih dejavnosti ter ob premišljenih oblikah motivacije omogočila, da so bili dijaki aktivno vključeni v proces učenja. Kot odziv na ohranjanje žive komunikacije ob hkratnem usvajanju učnih vsebin, smo dijake spodbujali, da del svojega časa pri strokovnem modulu kreativno kodiranje zapolnijo s spoznavanjem načel ustvarjanja algoritmične računalniške umetnosti.

Ustvarjalna dejavnost skozi raziskovanje algoritmične računalniške umetnosti je slonela na konceptualnosti računalniškega mišljenja in predstavitvi aplikacij za ustvarjanje tovrstne umetnosti, ki so popestrile pouk na daljavo, spodbujale dijake k sodelovanju in učenju ter jih s tem postavljale v bolj aktivno vlogo. Predstavili smo različna spletna orodja, aplikacije in primere dobre prakse. Posebno pozornost smo namenili umetniško usmerjenemu programskemu jeziku p5.js. Ta deluje v Javascriptu in omogoča ustvarjanje kreativnih aplikacij, ki se izvajajo neposredno v katerem koli spletnem brskalniku.

Roman Rehberger, ŠC Kranj, Višja strokovna šola

Varnost spletnih strani je ključna komponenta za zaščito spletnih mest in strežnikov. Spletna mesta se prek varnostne programske opreme pregledajo za morebitne ranljivosti in zlonamerno programsko opremo.

Ta programska oprema lahko išče vdore v sistem, preusmeritve, trojanske konje in številne druge grožnje. Programska oprema za zaščito spletnega mesta uporabnika obvesti, če ima spletno mesto kakršno koli težavo in ponuja rešitve za njihovo odpravljanje.

Varnostni napadi so avtomatizirani in vsa spletna mesta so nagnjena k napadom. Na spletnih straneh ni posebnega cilja. Zaščita spletnih strani gradi ugled in zaupanje strank. To zagotavlja, da je spletno mesto zaščiteno pred zlonamerno programsko opremo in da so podatki kupcev dobro zaščiteni.

Predstavljen bo tudi primer dobre prakse zagotavljanja varnosti spletnih strani s pomočjo orodja OSWAP – Zed Attack Proxy.

Jernej Gabrijel, OŠ Trebnje

COVID-19 je razlog, da smo začeli na svet gledati drugače. Vsi smo začeli spreminjati svoje navade. Začelo se je spreminjati tudi poučevanje in pogled na izobraževanje. V predavanju bom predstavil način uvedbe izobraževanja na daljavo, ki smo ga izbrali na Osnovni šoli Trebnje, z vsemi dobrimi in slabimi platmi. V prvem valu okužb smo izobraževali na daljavo s pomočjo spletnih strani Arnes Splet, sedaj pa preko spletnih učilnic Moodle. Je menjava okolij upravičena? Zakaj Arnes Splet-a ne uporabljamo več? S kakšnimi težavami se srečujemo pri uporabi spletnih učilnic Moodle? Na ta in še nekatera druga vprašanja bom poskušal odgovoriti v svojem predavanju.

Petra Golja, Biotehniška fakulteta; Simona Rejec Merkač, ŠC Ravne na Koroškem

Nekaj redkih trenutkov je v človekovem življenju, ko se nas kakšna stvar dotakne bolj, kot bi kadarkoli pričakovali. Še manj je takih, ki nas poženejo v akcijo. Dokumentarni film Žejni svet Yann Arthus-Bertranda je bil eden takih. V prispevku vam bomo pokazali verigo dogodkov, ki je Žejni svet pripeljala v slovenske šole in plaz zanimanja, znanja in akcije, ki ga lahko sproži le majcen začetni kamenček.

»Bili smo žejni, bili smo željni,« pravijo dijaki in profesorji Gimnazije Ravne na Koroškem. Žejni in željni nečesa, kar bi presekalo šolski vsakdan na daljavo v času epidemije. In ravno film Žejni svet jih je za nekaj dni »odžejal« in jim popestril izobraževanje na daljavo. S pomočjo dokumentarnega filma so letošnji dan Zemlje obeležili malo drugače, posvetili so ga vodi v vseh njenih oblikah. V okviru projekta VODA so želeli sebe in okolico opomniti na pomen in trajnostno naravnano (iz)rabo naravnih virov, predvsem vode. Prepričani so, da bi zavedanje, kako odvisni smo od voda v naši okolici, prispevalo vsaj delček k temu, da bi jih bolj varovali in z njimi ravnali varčno in odgovorno. Hkrati so v projektu združili razvijanje podjetnostnih in naravoslovno-matematičnih kompetenc dveh različnih projektov Zavoda RS za šolstvo PODVIG in NA-MA POTI. Vse skupaj so poskušali spremljati tudi formativno.

Dijaki so v medpredmetnih povezavah pridno raziskovali, analizirali, popisovali, debatirali, pisali, risali, fotografirali, snemali in se poleg tega še gibali ter športno udejstvovali, skratka pripravili veliko slikovnega, filmskega in pisnega gradiva o pomenu pitne vode za ljudi in za družbo. Prav film Žejni svet pa je bil osnova za njihovo raziskovalno in ustvarjalno delo ter navdih za pomembna dijaška dognanja in dragocene dijaške vtise. Najbolj zanimive dijaške vtise, ugotovitve, najizrazitejše izdelke in najbolj pripovedne fotografije so strnili v spletni publikaciji VODA, ki je nastala v okviru Tednov vseživljenjskega učenja 2020. Zdelo se jim je vredno, da dijaško ustvarjalno in raziskovalno delo zberejo na enem mestu in s tem še naprej poudarjajo pomen (pitne) vode za vsa živa bitja in se držijo mota, ki je razviden tudi iz filma »Voda je življenje. Varujmo jo, da bomo lahko živeli.«