Peter Sterle, MIZŠ, in Milan Ojsteršek, Univerza v Mariboru
Odprta znanost zahteva tudi popolnoma nov nivo digitalizacije znanosti. Poglavitni cilj EOSC (Evropskega oblaka odprte znanosti) je vzpostavitev »interneta« raziskovalnih podatkov in storitev. Pri tem pa moramo vedeti, da je to izjemno ambiciozen cilj, saj predvideva vzpostavitev popolnoma nove med seboj povezane podatkovne infrastrukture na še ne uveljavljenih standardih in procesih. Optimistična ocena je, da bo do leta 2040 v »internet« raziskovalnih podatkov in storitev povezanih največ 40 % vseh raziskovalnih rezultatov. V Sloveniji smo z letom 2022 na sprejeli Resolucijo o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 (ReZrIS30) ter Načrt razvoja raziskovalne infrastrukture 2030 (NRRI 2030), ki predvidevajo prehod na odprto znanost in vzpostavitev potrebne infrastrukture za digitalizacijo. Pojem infrastruktura moramo v tem kontekstu razumeti v najširšem smislu, saj predvideva tako vzpostavitev fizičnih gradnikov digitalizacije kot tudi vzpostavitev skupnosti deležnikov in struktur za stalno izobraževanje uporabnikov. Pri prehodu na digitalizacijo za odprto znanost je tudi nujno vzpostaviti sistem vključujočega upravljanja infrastrukture na način, da bodo smiselno lahko sodelovali izvajalci raziskav, financerji, odločevalci in upravljavci informacijskih infrastruktur ter storitev. Nacionalno infrastrukturo odprte znanosti sestavljajo nacionalni portal, nacionalni strežnik za dodeljevanje identifikatorjev PID digitalnim objektom, velepodatkovni arhiv, institucionalni repozitoriji slovenskih univerz, repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih organizacij in repozitorij slovenskih raziskovalnih organizacij, ki niso del slovenskih univerz. Repozitoriji hranijo zaključna dela študija, znanstvene članke, monografije, učna gradiva, nabore raziskovalnih podatkov, programsko opremo in druge rezultate raziskav. Povezani so s COBISS, portalom akademske digitalne zbirke Slovenije in SICRIS. Metapodatke digitalnih objektov žanjejo agregatorji (OpenAire, B2Find, evropski portal znanstvenih magistrskih ter doktorskih del DART-Europe, OpenDOAR, ROAR, BASE, WorldCat …) ter iskalniki ( Google, Google Scholar, Google Dataset search…). Infrastruktura uporablja za avtentikacijo uporabnikov storitev ARNES AAI. Nacionalni portal agregira digitalne objekte in njihove metapodatke iz repozitorijev in drugih slovenskih zbirk (trenutno iz Digitalne knjižnice Slovenije, VideoLectures.NET, Arhiva družboslovnih podatkov, podatkovnega arhiva CLARIN.SI, in Digitalne knjižnice Ministrstva za obrambo in odprto dostopne članke in monografije založnikov odprto dostopnih publikacij). Metapodatke in vsebine uporablja za potrebe skupnega iskalnika, priporočilnega sistema ter detektorja podobnih vsebin. Velepodatkovni arhiv služi za hranjenje velepodatkov in je povezan z infrastrukturo Slovenskega superračunalniškega omrežja SLING. Trajno hranjenje vseh digitalnih objektov iz repozitorijev izvaja ARNESov podatkovni arhiv. V predavanju bova predstavila trenutno stanje nacionalne infrastrukture odprte znanosti v Sloveniji in podala smernice njenega nadaljnjega razvoja.