Andrej Flogie, Zavod Antona Martina Slomška Maribor
Prožne oblike učenja in ustvarjanje inovativnih učnih okolij za uspešno učenje so v središču politik in raziskav na področju sodobnega izobraževanja. Zaradi hitrih sprememb v družbi ter globalizacije na vseh ravneh si je večina držav članic EU za eno od prednostnih nalog na področju izobraževanja postavila učenčevo doseganje višjih taksonomskih ravni znanj, doseganje njegovih digitalnih kompetenc in kompetenc 21. stoletja.
Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije v izobraževanju ne pomeni zgolj uporabe tehnologije pri poučevanju, temveč pomeni vpetost tehnologije v vse poglavitne sestavine izobraževalnega procesa, in sicer pedagoško, organizacijsko-tehnično ter vsebinsko. Za doseganje ciljev in kompetenc, potrebnih v sodobni družbi, tako potrebujemo:
- ustrezno opremljenost in dostopnost vsakega vzgojno-izobraževalnega zavoda,
- ustrezno didaktično usposobljenost učiteljev,
- vlaganje v področje raziskav in razvoja ter posledično ustrezne e-storitve in e-vsebine.
Izhodišča uvajanja prožnih oblik učenja in inovativnih učnih okolij (podprtih z IKT), ki podpirajo razvijanje kompetenc, sledijo večdimenzionalnemu konceptu (Bocconi, Kampyylis, & Yves , 2012). Razvrščena so v osem področij, ki predstavljajo celovit načrt za spremembe izobraževalnega sistema: učenje, poučevanje, vrednotenje, vsebina in kurikul, organizacija, vodenje in vrednote, povezanost in infrastruktura, pri čemer so vsaj prve tri tesno povezane z usposabljanjem učiteljev in njihovo pripravljenostjo na sprejemanje ter opolnomočenjem za uvajanje sprememb. Tehnologija predstavlja enega izmed temeljev vseh pedagoških sprememb v sklopu inovativnih učnih okolij. V prispevku bo predstavljena vloga in vpetost tehnologije v sklopu inovativnih učnih okolij.