Martin Božič. Arnes
Popeljali vas bomo po manj znanih delih Moodla na Arnes Učilnicah in vam predstavili funkcionalnosti in trike, ki bodo olajšali delo vam in vašim sodelavcem, ter tudi kakšno olepšavo, ki bo vašim učencem oziroma študentom naredila učilnico bolj prijazno.
Ajda Petek, Fakulteta za družbene vede
V predavanju bomo naslovili zelo aktualno temo spletnega (medvrstniškega) nasilja ter pogledali, kaj lahko šola naredi za preprečevanje, prepoznavanje, ukrepanje ob nasilju, kako naj obravnava udeležene … Pogledali si bomo izsledke najnovejših raziskav na temo spletnega nasilja, ki so bile narejene v Sloveniji, da bi bolje razumeli vedenja mladih na spletu. Predstavljena pa bodo tudi gradiva za izobraževanje strokovnih delavcev o tematiki ter interaktivna gradiva za delo z mladimi na to temo.
Janko Klasinc, Narodna in univerzitetna knjižnica
Svetovni splet vsebuje veliko količino raznovrstnih podatkov, ki nedvomno lahko predstavljajo bogat vir za raziskovanje. Hkrati je bistvena značilnost spletnih vsebin v primerjavi s tistimi, ki so objavljene na tiskanih in drugih fizičnih nosilich, njihova neobstojnost in minljivost, kar poraja izziv, kako jih v čim večjem obsegu ohraniti za prihodnje rodove raziskovalcev in drugih uporabnikov.
Z dejavnostjo, ki jo imenujemo arhiviranje spleta (ang. web archiving), si knjižnice, arhivi in druge dediščinske ustanove skladno s svojim poslanstvom ohranjanja kulturne, znanstvene in druge pisne dediščine že dalj časa prizadevajo ohraniti tudi tovrstno dediščino na svetovnem spletu. Za shranjevanje spletnih vsebin najpogosteje uporabljajo spletne robote, ki so sicer dobra orodja za avtomatizirano in kontinuirano shranjevanje večjih količin podatkov, vendar imajo veliko omejitev pri zajemu tehnično bolj kompleksnih elementov sodobnih spletnih mest. Zato arhivirane verzije spletnih mest pogosto niso natančna kopija živih spletnih mest, pač pa v njih manjkajo deli vsebine ali pa se ti ne prikažejo na ustrezen način.
Pri izboru gradiva za zajem pogosto sodelujejo različni ljudje, ki so omejeni s pravnimi okviri za izvajanje dejavnosti in s časom, ki ga lahko namenijo zadani nalogi, njihove izbore pa pogojuje tudi različno poznavanje spletnih virov in bolj ali manj subjektivni pogledi na obravnavano tematiko. Spletni arhivi zato ne morejo zasledovati načela celovitosti in se bistveno razlikujejo od zbirk fizičnega in drugega digitalnega gradiva. Vsebujejo le del bogate spletne dediščine in s svojimi neizogibnimi pristranskostmi predstavljajo povsem nov vir podatkov, ki se razlikuje od živega spleta. V predstavitvi bomo na kratko opisali področje arhiviranja spleta in dejavnosti Narodne in univerzitetne knjižnice na tem področju ter se dotaknili specifik spletnih arhivov, ki izhajajo iz narave samega svetovnega spleta in iz postopkov za ohranitev spletnih vsebin.
Alenka Zabukovec, Tadej Lorenčič, SC Mladinski dom Malči Beličeve
V Mladinskem domu Malči Beličeve so celodnevno nastanjeni otroci in mladostniki, ki imajo primanjkljaje na čustveno vedenjskem področju. Ti otroci/mladostniki obiskujejo običajne šole, v Domu pa se izvaja vzgojni program, ki vključuje različne učno-vzgojne, socialno-varstvene/integrativne in kompenzacijske dejavnosti za dosego osrednjega cilja, ki je uspešna vključitev otroka/mladostnika v običajno življenjsko okolje. Pri svojem delu vzgojitelji sicer ves čas sledimo načelom družinske vzgoje, hkrati pa iščemo nove metode za povečanje uspešnosti prevzgojnega in učnega delovanja. Ker je pri otrocih/mladostnikih uporaba IKT zelo zaželena, smo se odločili preskusiti različne učno-vzgojne pristope s smiselno uporabo IKT – osredotočili smo se na motivacijsko področje pri preusmerjanju vedenja in učenju. Primeri dobre prakse slonijo na teoretičnih spoznanjih stroke s področij vzgoje, čustveno vedenjskih težav in motenj, motivacije, smiselne rabe IKT in večletnih “šolsko-vzgojnih” izkušnjah dela z otroki in mladostniki.
dr. Sašo Dolenc, Kvarkadabra
Za znanstveno vednost običajno predpostavljamo, da je zanesljiva in zaupanja vredna, ker temelji na argumentih in dokazih. Toda v množici znanstvenih publikacij, od katerih je vsaka podprta z rezultati eksperimentov in jasno argumentacijo, lahko najdemo zelo raznolike trditve, ki si pogosto med seboj nasprotujejo. Kaj to pomeni? Katerim znanstvenim spoznanjem lahko sploh zaupamo? Kaj pomeni, da verjamemo oziroma zaupamo znanosti? Na koga naj se obrnemo, če želimo izvedeti, kaj pravi znanost? Odgovori na ta vprašanja niso tako preprosti in samoumevni, kot se morda zdi.
prof. dr. Vladislav Rajkovič
Pogosto slišimo, da so podatki novo zlato ali nova nafta. Temu pojmovanju je botrovala sodobna umetna inteligenca in naraščajoča moč računalnikov. Gre predvsem za metode strojnega učenja, ki prvenstveno slonijo na uporabi nevronskih mrež. Kljub temu pa je podatkovna analitika orodje, ki ga ocenjujemo po njegovi dodani vrednosti v človekovih spoznanjih in presojah pri odločanju. To bomo osvetlili z analizo dveh zdrsov analize podatkov za napovedovanje incidence gripe in medikacije pri parkinsonovih bolnikih. Podatkom je potrebno dodati miselno interpretacijo, da pridemo do znanja in razumevanja.
David Vrtin, Arnes
Na zadnji pred-koronski mreži znanja v letu 2019 smo govorili o prenovi in prehodu na Arnes videokonference 2.0. Napovedali smo zaključek prenove “Videokonferenc visoke kakovosti”, kjer se je v ozadju zgodil prehod na storitev Pexip in pa v naslednjih nekaj mesecih večjo nadgradnjo priljubljenih “spletnih konferenc Vox”, kjer se je v ozadju napovedala večja nadgradnja storitve Adobe Connect, ki več ne bo uporabljala poslavljajočega Flasha.
Zatem se je zgodila koronska kriza. Proces nadgradnje in posodobitve spletnih konferenc Vox je bil že proti koncu prenove, vendar ga je koronska kriza bistveno upočasnila, saj so se zahteve po kapacitetah videokonferenčnih storitev čez noč povečale za faktor ranga 1.000 x (100 000 %). S proizvajalci naših obstoječih videokonferenc 2.0 žal nismo uspeli uskladiti naših potreb, tehničnih zmožnosti in predvsem stroškov licenc.
Zato smo v tem času iskali razne druge rešitve in na hitro postavili novo videokonferenčno storitev Arnes Vid, ki temelji na odprtokodni storitvi Jitsi in posledično nima licenčih omejitev. Kmalu se je izkazalo, da so potrebe, predvsem osnovnega in srednjega šolstva, večje, kot nam lahko nudijo odprtokodne storitve, zato smo čez poletje pripravili razpis za videokonferečni sistem, ki bo pokril vse zahteve šolstva, vključno s hkratnim prikazom slike kamer vseh učencev v razredu. Na razpisu je zmagal Zoom, ki se je nato izkazal za odlično videokonferenčno storitev.
Arnes Zoom je namenjen predvsem vrtcem, osnovnim, srednjim in glasbenim šolam ter podobnim, torej za izobraževanje do konca srednje šole. Arnes je nudil pomoč pri vzpostavitvi Zooma tudi za univerze, tako da večina slovenskih univerz prav tako omogoča licenčno uporabo Zooma vsem svojim profesorjem in študentom.
V letošnjem letu smo naredili nov razpis in Zoom bo uporabnikom na voljo še vsaj to in naslednje šolsko leto.
V predavanju se bomo dotaknili obstoječih videokonferenc 2.0, ki jih sedaj uporabljamo samo za posebne primere, nekaterim novostim okoli Arnes Zooma, primerom dobrih praks, nekaterim najpogostejšim težavam in rešitvam ter pogledali, kakšni videokonferenčni izzivi nas čakajo v hibridnem učenju.
dr. Emilija Stojmenova Duh, Fakulteti za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani
Digitalizacija izobraževanja je v zanimanju tako strokovne kot splošne javnosti v letu 2020 postala vidna in se nato ustalila kot pomembna in izstopajoča tematika.
Pandemija bolezni COVID-19 in posledično šolanje na daljavo, ki so mu bile podvržene vse stopnje izobraževanja v Sloveniji, je namreč razgalilo marsikatero pomanjkljivost, kot tudi potrebe pri uporabi informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) in digitalnih orodij pri poučevanju, pri tem so do izraza prišli tudi družbeni vidiki rabe IKT. Digitalno zrela šola, kot jo razumemo v laboratoriju za telekomunikacije na Fakulteti za elektrotehniko, izvajalce formalnega poučevanja (učiteljice in učitelje) spodbuja, da uporabljajo digitalno tehnologijo za izboljšanje svojega dela z učenci. Poleg tega učitelji v digitalno zreli šoli kontinuirano razvijajo lastne digitalne veščine ter hkrati spodbujajo učence pri njihovem samostojnem učenju ter razvijanju ključnih veščin pri uporabi IKT.
Namen predavanja je predstaviti stanje digitalne zrelosti slovenskih VIZ-ov, torej osnovnih (OŠ) in srednjih šol (SŠ), dobre prakse s tega področja in ukrepi, ki so se izkazali kot poglavitni za digitalno poučevanje v šolah, ki že izkazujejo visoko stopnjo digitalne zrelosti. Rezultati raziskave, ki smo jo izvedli v letu 2020 bodo ključni pri načrtovanju nadaljnjega razvoja digitalnih kompetenc učiteljev in učencev, ki omogočajo tako sodelovanje v izobraževalnem procesu kot posledično tudi suveren nastop na vse bolj dinamičnem trgu delovne sile.
Boštjan Batič, Institut informacijskih znanosti
V času, ko je hitrost dostopa do informacij izredno pomembna, se moramo zavedati, da je treba to ponuditi tudi uporabnikom knjižnično-informacijskega sistema COBISS. Tukaj se šolske knjižnice ne smejo razlikovati od splošnih. Danes je vsem učencem in dijakom omogočeno, da lahko od kjerkoli in kadarkoli preverijo zalogo gradiva v šolski knjižnici. Lahko preverijo, kaj imajo trenutno izposojeno in kaj so imeli izposojeno, lahko tudi kreirajo svojo virtualno polico z gradivom, ki si ga želijo izposoditi. COBISS jim omogoča tudi rezervacijo in podaljšanje gradiva. Ob prvi prijavi ustvarijo svoj profil in po želji dodajo še katero drugo knjižnico, v katero so včlanjeni. Lahko se prijavijo kar s prijavo ArnesAAI, ki jo danes že vsi zelo dobro poznajo. Pa jim to omogoča tudi njihova šolska knjižnica? Opažamo, da še vedno izredno malo šol svojim učencem in dijakom omogoča te storitve. V šolski knjižnici morajo poskrbeti, da imajo učenci in dijaki vpisan elektronski naslov za obveščanje, ki je enak, kot ga imajo pri prijavi ArnesAAI. V IZUM-u se nenehno trudimo, da bi bila uporaba naše programske opreme preprosta za uporabnike, skrbimo za promocijo storitev in pomoč uporabnikom. Vendar je ključnega pomena, da knjižničarji te storitve omogočijo in predstavijo učencem in dijakom. Tako bodo kasneje lahko veliko bolj samostojni pri uporabi knjižnice, saj lahko gradivo poiščejo že doma, ga rezervirajo in ga ob dogovorjeni uri prevzamejo v knjižnici. Da je gradivo treba vrniti, jih aplikacija obvesti kar sama. S tem bi razbremenili knjižničarke in delo v knjižnici bi lahko bilo bolje organizirano. Morda bi s takšnim sodobnim načinom obiska knjižnice pridobili tudi kakšnega bralca več.
dr. Matej Praprotnik, Laboratorij za molekularno modeliranje, Kemijski inštitut, Ljubljana; Oddelek za fiziko, Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani
V bitki proti pandemiji koronavirusa pomembno vlogo igrajo tudi evropski superračunalniški centri, partnerji evropske mreže visokozmogljivega računanja PRACE (Partnership for Advanced Computing in Europe). Mreža, ki združuje pet največjih evropskih superračunalniških centrov ter vključuje 26 evropskih držav, je v boju proti COVID-19 za potrebe računalniških simulacij skupno namenila več kot pol milijarde računskih ur. Poleg eksperimentov so namreč prav računalniške simulacije eden od temeljev raziskav za oceno tveganj pri različnih scenarijih ter oblikovanju strategij za ublažitev le-teh.
V tem predavanju bom predstavil analizo različnih znanstvenih prizadevanj v Evropi za boj proti pandemiji covida-19 na podlagi naprednih in računsko intenzivnih numeričnih simulacij, ki zahtevajo uporabo superračunalnikov. Še posebej se bom posvetil projektom, ki so bili odobreni v okviru razpisa PRACE za hitri dostop do superračunalnikov za boj proti COVID-19*.
* Lessons learned from urgent computing in Europe: Tackling the COVID-19 pandemic
Núria López, Luigi Del Debbio, Marc Baaden, Matej Praprotnik, Laura Grigori, Catarina Simões, Serge Bogaerts, Florian Berberich, Thomas Lippert, Janne Ignatius, Philippe Lavocat, Oriol Pineda, Maria Grazia Giuffreda, Sergi Girona, Dieter Kranzlmüller, Michael M. Resch, Gabriella Scipione, Thomas Schulthess
Proceedings of the National Academy of Sciences Nov 2021, 118 (46) e2024891118; DOI: 10.1073/pnas.2024891118