Tangui Coulouarn, DeiC/GÉANT

In this talk, we will show how the InAcademia Service – a production service managed by GÉANT in collaboration with different NRENs – contributes to making interfederation easier in the field of T&I in research and higher education.

Federated identity and single-sign-on simplify greatly identity management in the R&E sector. In the last ten years, interfederation, through eduGAIN, has made what used to be national isolated ecosystems a global ensemble with over 70 federations and 8000 Identity providers and service providers. However eduGAIN is also a complex environment: Federation policies differ, where some services accepted by certain federations are not accepted by other federations because they don’t not fit with the goals of the federation, and attribute release is sometimes unreliable. Various efforts have been made in the past to overcome this complexity, most notably the introduction of entity categories, which intended to simplify and harmonise attribute release.

How does InAcademia come into the picture? InAcademia is a Service Provider proxy available in eduGAIN. It is a lightweight alternative to full federated identity access for merchants with minimal and pseudonymised attribute release that assists the preservation of user privacy. InAcademia was designed to protect the privacy of users that are asked to prove their academic affiliation when signing up for discounts to retail products and services. It has been in production since 2020 and it Is utilised by commercial retail services outside the normal scope of national federations. Downstream services include Spotify, BackMarket, Autodesk, YouTube and myUNiDAYS. Its benefits to the academic federated identity community are that it blocks retailers’ access to the multlple attributes that are usually available when using federated identity, and it provides an opportunity for federation operators to learn more about how their community of IdPs operate, based on operational data from real-life usage.

mag. Andreja Čuk

Digitalna kompetentnost še nikoli ni bila tako pomembna kot danes, ko smo priča vse bolj digitalizirani družbi.  Zato je nujno potrebno, da sleherni učitelj lahko podpre nove generacije učečih na poti vključevanja in uspešnega delovanja v digitalni družbi. Ena izmed možnosti je zagotovo tudi nenehno razvijanje lastnih digitalnih kompetenc posameznika in celotnega vzgojno-izobraževalnega zavoda s ciljem izboljšane izrabe digitalne tehnologije za učenje in poučevanje.

Profesionalni razvoj in dvig digitalne kompetentnosti vsakega vzgojno-izobraževalnega zavoda in strokovnega delavca temelji na digitalni strategiji VIZ-a. Zavod Republike Slovenije za šolstvo in Arnes skupaj z 220 VIZ-i v sklopu projekta Dvig digitalne kompetentnosti že razvijata modele in podporo pri pripravi digitalne strategije VIZ.

Letos je izšel tudi posodobljen in nadgrajen Okvir digitalnih kompetenc za državljane (DigComp 2.2). Izobraževalci ga lahko razumemo kot orodje, ki nas opominja in nagovarja k opolnomočenju učečih se tudi z digitalnimi kompetencami, v današnjem času potrebnimi za zaposlitev, osebni razvoj in socialno vključenost.

Kot odziv na navedene ugotovitve je bil razvit portal Dvig digitalne kompetentnosti, ki je namenjen podpori profesionalnega razvoja vzgojiteljev, učiteljev in ravnateljev na področju dviga digitalnih kompetenc. Portal je nastal v projektu Dvig digitalnih kompetenc. Namen projekta je opolnomočiti strokovne delavce v VIZ-u za učinkovito rabo digitalnih tehnologij in s tem doseči dvig digitalnih kompetenc strokovnih delavcev VIZ-ov, otrok, učencev in dijakov.

dr. Ivan Kalaš, Comenius University Bratislava

Even though teaching informatics as a compulsory subject is a hot topic everywhere today, we are still looking for what it should actually be, what content to choose, what pedagogical methods to use, who should teach it and how to prepare teachers for it. We started with informatics at upper secondary level a long time ago. Then we realised that we needed to start earlier – at the lower secondary school. But even that was too late to get all pupils interested in programming, for example. And too late to use the potential of informatics for the holistic development of pupils. So, once again, a major restoration! We moved down even lower to start at the primary.

When we completed the ScratchMaths project at UCL Institute of Education in 2016 (for Year 5 and 6 pupils), I made a big decision: If we wanted the building to be solid, we needed to start from the ground up. Together with a team of colleagues, we moved our efforts full steam ahead to the primary school.

We started a long-term project of development and research named Informatics with Emil, which created a comprehensive method, educational content and teacher materials for the first level and is already used by more than 400 schools in Slovakia and the Czech Republic. In my talk I will present our background, the structure of the educational content, the pedagogical method and the support we provide to teachers. The amazing opportunity to build modern informatics as a systematic, useful and sustainable subject for all pupils is simply not to be missed.

Filip Milošević, Share fondacija

Current government in Serbia likes to brag about leading the way in region with digital transformation and artificial intelligence efforts. Unfortunately, huge data centralization and silent procurement of AI-powered analytics services working with data brokers are not part of it’s press releases. With the addition of ubiquitous smart cameras system deployed in streets of Belgrade, society could now easily slip into a total surveillance state. A community of activists and concerned fellow citizens gathered around #hiljadekamera to push-back.

Ivan Skubic, MIZŠ

Izvedbeni okvir razvoja Odprte znanosti v Sloveniji predstavljajo izvedbeni dokumenti, ki se nanašajo na uvajanje Resolucije o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030, Zakona o znanstveoraziskovalni in inovacijski dejavnosti ZZrID ter Načrta za okrevanje in odpornost NOO. Gre za nedavno uveljavljene državne dokumente, ki v svojem delu obravnavajo tudi vprašanja uvajanja in razvoja odprte znanosti. S tem povezani izvedbeni dokumenti, ki bodo predstavljeni so: Uredba o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti (v pripravi) in razpisi v okviru NOO, ki se nanašajo na Digitalizacijo odprte znanosti (predstavljena bodo izhodišča Javnega razpisa »Prilagoditev javnih raziskovalnih organizacij (JRO) in Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani za delo po načelih odprte znanosti«, ki je tudi v pripravi. Akcijski načrt za uveljavitev ReZrIS30 je še eden od izvedbenih dokumentov, ki pa v predstavitvi ne bo zajet.
Uredba o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti (v pripravi) uvaja zahteve ZZrID, ReZrIS30 ter priporočila evropskih raziskovalnih politik na področju odprte znanosti. V izvedbenem smislu sta to zlasti program Obzorje Evropa in Načrt S. Uredba ureja odprt dostop do rezultatov javno financiranih raziskav, vključevanje zainteresirane javnosti, vrednotenje in ocenjevanje raziskovalcev, raziskovalnih organizacij, raziskovalnih programov in projektov v skladu z načeli odprte znanosti ter infrastrukturo odprte znanosti. Podrobneje bodo predstavljeni posamezni vidiki tega, kot se vidijo v predlogu Uredbe.
Javni razpis »Prilagoditev javnih raziskovalnih organizacij (JRO) in Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani za delo po načelih odprte znanosti«, ki je tudi v pripravi, bo vzpodbudil in pomagal Javnim raziskovalnim organizacijam k čim bolj aktivnemu prilagajanju raziskovalnih, akademskih in z njimi povezanih podpornih procesov v smeri polne prilagoditve delovanja po načelih odprte znanosti. Predstavljen bo namen, predmet in cilji tega javnega razpisa ter glavne aktivnosti.

Ksenija Furman Jug, Arnes

Stanje lokalnega računalniškega omrežja (LAN) na VIZ je odvisno od vestnosti skrbnika ter od sredstev, ki jih VIZ nameni vzdrževanju in posodabljanju. Večina naprav za povezavo v omrežje ARNES (usmerjevalniki in L2 CPE), je že dotrajana. Usmerjevalniki ne podpirajo hitrosti prenosa podatkov, kot jo omogočajo današnje povezave FTTH. Velik del stikal znotraj LAN ne omogoča upravljanja. V primerih odprave napak se izkaže potreba po centralnem upravljanju naprav.

Na Arnesu smo za centralno upravljanje razvili orodje automator, ki omogoča centralno upravljanje ne le omrežnim inženirjem Arnesa, ampak omogoča upravljanje lastnih naprav tudi vsem računalničarjem povezanih članic. Veliko računalničarjev VIZ je že med rednimi in zadovoljnimi uporabniki automatorja.

Za povečanje zanesljivosti in zmogljivosti LAN ter internetnih povezav ter za lažjo in hitrejšo odpravo napak je potrebna menjava omrežnih naprav z novimi, ki podpirajo višje hitrosti in omogočajo centralno upravljanje.

Menjavo omrežnih naprav bomo izvedli v okviru projekta Posodobitev računalniških omrežij VIZ s podporo MIZŠ in EU NOO. Projekt bomo začeli izvajati, ko bo s strani MIZŠ podpisana pogodba in bo trajal do junija 2026. Upravičenci v projektu so osnovne šole, osnovne šole s prilagojenim programom, srednje šole, samostojne višje šole, samostojni dijaški domovi, zavodi za mladostnike s posebnimi potrebami in organizacije za izobraževanje odraslih.
Arnes je preko javnih naročil že izbral opremo proizvajalca Cisco.

V okviru projekta je predvidena tudi izgradnja dodatnih žičnih (UTP ali optičnih) povezav med vozlišči ali drugimi prostori na VIZ.

Vsa oprema in aktivnosti bodo plačane iz projekta, brez sofinanciranja VIZ.

Na Arnesu imamo vse podatke o vaših usmerjevalnikih in L2 CPEjih, zato imamo že izdelan načrt za zamenjavo le-teh. Nimamo pa podatkov o notranjih stikalih v LANih in o potrebah po dodatnih povezavah.

Zato računalničarje upravičenih VIZ vabimo, da se aktivno vključite pri ugotavljanju potreb. Le tako bo vsak VIZ dobil tisto, kar najbolj potrebuje.

E-naslov za več informacij: noo@arnes.si

Maja Vreča, Arnes

Obstaja rek, ki mogoče še najbolje pojasnjuje naš odnos do »online« zasebnosti: »Daleč od oči, daleč od srca.«

V našem fizičnem življenju smo v splošnem zelo previdni pri tem, komu povemo vse o sebi, o svojih željah in strahovih. Pomislimo, preden nekomu pokažemo vse svoje slike in običajno ne lovimo ljudi po cesti, da bi jim povedali, kaj smo jedli včeraj …

Zakaj potem vse to in še več delimo s celim »online« svetom?

Zakaj se tako zlahka strinjamo s tem, da nam neznanci ves čas sledijo?

Zakaj se tako zlahka strinjamo s tem, da delimo vse svoje aktivnosti z neznanim številom ljudi, organizacij in programov, ki beležijo in analizirajo vse, kar počnemo?

Verjetno predvsem zaradi tega, ker se nam zdi, da je to povsem nevažno in da za nas ne more imeti nobenih posledic.

A tu morda tisto pregovorno »Česar ne veš, te pač  ne more boleti.« ne drži v celoti.

Pridružite se nam pri razmisleku o tem.

Tadej Hren, SI-CERT – Arnes

V lanskem letu smo na Nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-CERT obravnavali več kot 3000 omrežnih incidentov, od vprašanj glede legitimnosti sporočil odvetnikov Nigerijskih princev, do sofisticiranih napadov na dobavne verige, ki so jih izvajale dobro organizirane državno sponzorirane hekerske združbe. Na predavanju bodo predstavljeni aktualni in najpogostejši primeri omrežnih incidentov, posledice, ki nastanejo zaradi njih, zanimivi triki, ki jih uporabljajo napadalci, na koncu pa tudi najbolj uporabne metode za zaščito.

Katja Kuščer, Petra Bevek, dr. Igor Pesek, MIZŠ; dr. Andrej Brodnik, FRI; dr. Michal Rybár, Ministry of Education, Science, Research and Sport of the Slovak Republic; dr. Michael E. Caspersen, Aarhus Universitet; Lidija Kralj, European Schoolnet

Evropsko omrežje Eurydice je septembra objavilo tematsko študijo z naslovom »Informatics education at school in Europe«, ki preučuje, kako je informatika kot posebna disciplina vključena v poučevanje v Evropi v primarnem in splošnem sekundarnem izobraževanju. Je informatika kot veda sploh umeščena v programe vzgoje in izobraževanja? Kdaj se učenci začnejo spoznavati z njo? Na kaj se osredotoča poučevanje v šoli? Ali se od učiteljev zahteva posebna kvalifikacija? V poročilu je zajetih 10 področij poučevanja informatike: podatki in informacije, algoritmi, programiranje, računalniški sistemi, omrežja, vmesnik človek–sistem, razvoj in oblikovanje, modeliranje in simulacija, ozaveščanje in opolnomočenje, varnost in zaščita. Študija v središče ne postavlja digitalnih kompetenc, temveč računalništvo in informatiko kot posebno vedo ter umeščanje temeljnih znanj računalništva in informatike v poučevanje.

Po kratki predstavitvi študije bomo na okrogli mizi preverili, kam se umešča Slovenija v primerjavi z drugimi državami ter poslušali izkušnje treh drugih držav. Na Danskem informatika v primarno in nižje sekundarno izobraževanje sploh ni vključena kot posebna disciplina, v višjem sekundarnem izobraževanju pa je vključena v druge predmete. Na Hrvaškem imajo učenci možnost izbire predmeta v primarnem izobraževanju in obvezni predmet v 5. in 6. razredu. Slovaška se poučevanja informatike loteva skozi obvezni predmet za vse učence od 1. do 8. razreda. Okrogla miza bo potekala v angleškem jeziku.

V razpravi, ki jo bo moderirala Petra Bevek, bodo sodelovali dr. Igor pesek, vodja službe za digitalizacijo izobraževanja na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, dr. Andrej Brodnik, predsednik RINOS in poročevalec pri študiji, Fakulteta za računalništvo in informatiko v Ljubljani, dr. Michal Rybár, Ministerstvo školstva, vedy, výskumu a športu Slovenskej republiky (Slovaška), dr. Michael E. Caspersen, Aarhus Universitet (Danska) in Lidija Kralj, European Schoolnet, poročevalka pri študiji s hrvaške enote.

Dr. Igor Pesek is head of service for digitalization of education at the Ministry of education, science and sport.

Dr. Andrej Brodnik is professor at Faculty of Computer and Information Science, University of Ljubljana and Faculty of Mathematics, Natural Sciences and Information Technologies, University of Primorska, and head of the expert working group for inclusion basic contents of informatics RINOS.

Dr. Michael E. Caspersen is honorary professor for Department of Computer Science at Aarhus University and appointed special adviser on digital education and skills for Executive Vice President of the European Commission, Margrethe Vestager.

Lidija Kralj is Senior Analyst and adviser at European Schoolnet, project leader for reforms in education, EC expert in AI & hyflex education.

Dr. Michal Rybár is state advisor at the Ministry of Education, Science, Research and Sport of the Slovak Republic.

dr. Dan Podjed, ZRC SAZU

Pandemija covida-19 je preobrazila in pospešila mnoge družbene procese in vplivala na prodor tehnoloških rešitev v izobraževanje. Predavanje najprej opiše, kako je delo in šolanje na daljavo vplivalo na ljudi in razmerja v družbi, ter predstavi nekatere smernice, na katere bodo morali biti v bodoče pozorni razvijalci izobraževalnih rešitev. Kot razloži predavatelj, je posebej pomembno, da so deležniki, torej učenci, učitelji in drugi, ki so udeleženi v procesih, vključeni v vse faze razvojnega postopka, od identifikacije in analize do interpretacije in testiranja, s čimer se iz pasivnih uporabnikov in odjemalcev spremenijo v soudeležence pri nastajanju storitev, izdelkov in rešitev. V obdobju nadaljnje digitalne preobrazbe je namreč pomembno vnaprej in temeljito razmisliti o tem, katera rešitev je najprimernejša za ljudi in katero bodo znali in želeli uporabljati. Pomembno pa je seveda imeti v mislih še, kakšna družba nastaja s tehnološkimi rešitvami, ki jih uvajamo danes.