mag. Anja Tolar Tomšič, EGSŠ Radovljica, RIC

Animacija, kot oblika dinamične slikovne predstavitve, je z razvojem postala nepogrešljivi element tehnološko zasnovanih učnih okolij. Izobraževalna animacija je eno najbolj dobrodošlih orodij za predstavitev učnih gradiv. Z razvojem računalniške in mobilne tehnologije je animacija postala nepogrešljiv pripomoček za učenje, saj (če je seveda rabljena pravilno) lahko uspešno skrajša čas razumevanja določenih procesov in s tem poveča učinkovitost izobraževalnega procesa. Animacija se v izobraževanju najpogosteje uporablja, kadar je treba učencem pokazati nekaj, kar poteka v določenem časovnem intervalu (in je z animacijo bolj razumljivo, kot statične podobe) ali kar je s prostim očesom težko zaznati, na primer zgradbe in gibanja atomov, geoloških pojavov, sprememb vremena, delovanja organov, itd. Bolj abstraktne reprezentacije se lahko uporabijo tudi za predstavitev pojavov, ki sami po sebi niso vizualni, kot je npr. računalniški algoritem, ekonomski pojavi ali stopnje v reševanju matematičnih problemov.

Napredek sodobne tehnologije (tudi mobilne) in uporabniško usmerjenih aplikacij omogoča izdelavo animacij veliko lažje in ceneje kot v preteklih letih. Prej je tradicionalna animacija zahtevala posebne delovno intenzivne tehnike, ki so bile zamudne in drage. V nasprotju s tem je zdaj na voljo programska oprema, ki posameznim učiteljem omogoča ustvarjanje lastnih animacij brez potrebe po globljem strokovnem predznanju. Učitelji niso več omejeni na zanašanje na statično grafiko, ampak jih lahko zlahka pretvorijo v izobraževalne animacije.

V sodobnem šolstvu obstaja več možnosti uporabe animiranih vsebin, najbolj pogosta in največkrat navajana v domačih strokovnih virih je diskusija ob ogledu animiranih filmov ali izdelava animiranega filma. Ta možnost se največrat uporablja v osnovnem šolstvu in v strokovnih programih srednjega šolstva, ki vsebuje animacijo kot učni predmet, redkeje drugod, če že, večinoma v obliki projektnega dela filmske vzgoje. Druga, t. i. izobraževalna animacija, ki obsega predvsem razlago snovi s pomočjo animiranih vsebin, e-knjige, interaktivna izkustva, itd. je, sploh pri nas, še vedno omejena. Kljub temu, da animirane vsebine bistveno zvečajo stroške elektronskih učnih gradiv, so glede na pozitivne odzive in potrebe sodobnih generacij učencev, nujne.

Tradicionalno je animacija zahtevala posebne delovno intenzivne tehnike, ki so bile dolgotrajne in drage (npr. klasična risana ali stop animacija), za potrebe sodobnega šolstva je zato najbolj primerna uporaba računalniških tehnik, predvsem 2D kolažne računalniške animacije, medtem ko je izdelava risane ali 3D računalniške animacije za izobraževalne namene redka, saj je časovno zamudna, zahteva posebno opremo in znanje.

Dejstvo je, da se animacija od ostalih sodobnih digitalnih medijev, ki so učitelju na voljo, razlikuje predvsem po tem, da je proces njenega nastanka dolgotrajen, zahteva predpripravo, načrtovanje, posebna znanja in opremo. Obstaja čedalje več spletnih in mobilnih aplikacij (npr. Canva, Animaker, Stop Motion Studio …), ki so delo amaterskih uporabnikov precej olajšala, a še vedno je za ustvarjanje animacij potrebno več časa in angažmaja, kot za druge oblike predstavitev. Animatorji se pri ustvarjanju animacije poslužujemo določenih načel, ki so se skozi leta izoblikovala pri delu v velikih uspešnih studiih zlate dobe animacije in predvsem omogočajo lažje razumevanje mehanike gibanja, igre, scenografije, oblikovanja likov itd., skratka vsega, kar pripomore k temu, da gledalec lažje in pravilno dojema prikazane gibajoče podobe.

Aljaž Selinšek, OŠ Ljudski vrt Ptuj

V predavanju bom povzel analizo učne ure v času izobraževanja na daljavo, pri predmetu zgodovina v 6. razredu OŠ. Predstavljeni bodo načini in metode za lažje pridobivanje in zbiranje dokazov v obliki skupinskega in sodelovalnega učenja. Gre za predstavitev primera dobre prakse na osnovi ene šolske učne ure. Učenci in učitelji smo se v času izobraževanja na daljavo namreč bili primorani soočiti z velikimi izzivi, saj smo se s tovrstno obliko poučevanja in učenja, srečali prvič. Ker učenci že pri rednem fizičnem pouku potrebujejo dobršen del vzpodbudne motivacije, je bila potreba po le – tej v času izobraževanja na daljavo, še toliko močnejša in nujnejša. Zato smo učitelji učencem ves čas nudili inovativne pristope, ki so nam pomagali kvalitetno izobraževati, kljub situaciji v kateri smo se znašli skupaj z učenci. Z učenci smo šolsko uro realizirali s pomočjo različnih metod dela z IKT tehnologijo, predvsem spletnih orodij, ki pri učencih krepijo motivacijo in jim predstavljajo svež način dela in učenja. Za ta namen smo uporabili aplikacijo Mindmeister (skupinsko izdelovanje miselnih vzorcev), Canvo (za izdelovanje individualnih plakatov) in Padlet (kot pripomoček za kreiranje skupinskih ugotovitev posameznih skupin). Pri vsem nam je ves čas izobraževanja na daljavo, kot osnova, služilo Googlovo spletno okolje oziroma Googlova spletna učilnica.

aljaz.selinsek@os-ljudskivrtptuj.si

Anja Robek, Šolski center Novo mesto

V času, v katerem živimo zbiranje velikih skupin ljudi ni dovoljeno oz. je zelo omejeno, zato moramo najti drugačne rešitve. Na srečo imamo izjemno veliko možnosti za predstavitve preko spleta.

Na Šolskem centru Novo mesto delujejo štiri srednje šole, višja šola in enota za izobraževanje odraslih. Zaposlena sem na Srednji zdravstveni in kemijski šoli, kjer izobražujemo za poklice kemijski in farmacevtski tehnik, kozmetični tehnik, tehnik zdravstvene nege, bolničar-negovalec in bolničar-negovalec pti.

Glede na to, da v lanskem šolskem letu praktično nismo izvajali pouka v živo, smo se odločili, da bomo tudi informativni dan 2020 ter dan odprtih vrat izpeljali na daljavo. Uporabili smo znanje, ki ga imamo ter oba dogodka izpeljali virtualno. Zamislili smo si, da bi naredili virtualne stojnice, na katerih bi obiskovalci našli vse potrebno, glede vpisa, informacij o programu, zanimivostih o šoli … Tisti, ki si niso želeli ogledati virtualnih stojnic pa so lahko odšli na spletno stran, kjer so našli informacije o programu, ki jih zanima ali pa so si kasneje ogledali posnetek predstavitve. Nastala je tako imenovana landing page (https://id.sc-nm.si/), na kateri je slika šolskega centra in preko katere so obiskovalci vstopali na posamezno enoto. Od tu naprej so lahko izbirali ali želijo videti spletno stran ali pa želijo videti virtualno stojnico s predstavitvami. Izdelali smo ogromno promocijskega materiala v obliki filmov, nekatere poskuse so učitelji praktičnega pouka izvedli tudi v živo med videokonferenco.

Za oblikovanje filmov sem uporabila Video Studio, za prenos videokonference v živo smo uporabili Zoom.

anja.robek@sc-nm.si

Tanja Kralj, OŠ Bistrica

V prvem valu razglašene epidemije smo bile šole, praktično čez noč, primorane izvajati pouk na daljavo. Časa za pripravo je bilo zelo malo (en vikend). Porajalo se mi je veliko najrazličnejših vprašanj, glavno pa je bilo, kako naj organiziram pouk na daljavo, da bodo učenci v drugem razredu (kljub temu da še nimajo razvitih veščin branja in pisanja) lahko čim bolj samostojni. Drugo vprašanje se je nanašalo na registracije, prijave in gesla, se bodo učenci znali prijaviti v spletno učilnico, prebrati elektronsko pošto in podobno. Vedela sem, da imajo nekateri otroci doma starše brez ustreznih digitalnih kompetenc. Doma niso imeli niti osnovne digitalne infrastrukture (računalnika, prenosnika, tablice, slabo internetno povezavo). Kako naj ti starši nudijo učencem pomoč pri izobraževanju na daljavo? Moje glavno vodilo pa je seveda bilo, da je šolanje na daljavo kakovostno in dostopno vsem mojim učencem.

Vsa vprašanja in dileme so me pripeljale do orodja Arnes splet in izdelala sem spletno stran. V prispevku (predstavitvi) bom predstavila, kako sem izvajala izobraževanje na daljavo in katera orodja sem pri tem uporabljala. Odzivi staršev in otrok so bili pozitivni in kar je najpomembneje, zastavljene učne cilje smo dosegali.

tanja.kralj@os-bistrica.si

Jure Tarman, OŠ Bistrica pri Tržiču

Tehniški dan DIGITALNO=REALNO=NORMALNO je za celo šolo pri nas zelo poseben. Kar je običajno strogo prepovedano, je ta dan zaželeno in to je, da učenci s seboj prinesejo svoje naprave (telefoni, tablice). Predstavil bom, kaj vse se ta dan dogaja. En od mnogih odzivov učencev je, da je ta dan najboljši dan na šoli. V ozadju sta dva glavna namena. 1. namen je razdeljen na 2 manjša sklopa: varna raba interneta in delo na daljavo. 2. namen, je učence seznaniti z novimi tehnologijami. To doživijo tako, da krožijo po delavnicah, kjer lahko tudi sami kaj zanimivega preizkusijo.

jure.tarman@os-bistrica.si

Katja K. Ošljak, Zavod Vsak; dr. Borut Čampelj, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport; dr. Slavko Gaber, Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani; Domen Savič, Državljan D; Urška Henigman, Radio Prvi

Digitalne tehnologije so vseprisotne v odraščanju sodobnih otrok in mladostnikov. Njihov svet je “globoko mediatiziran”, kot bi rekel eden vodilnih strokovnjakov za sodobne komunikacijske in medijske študije Andreas Hepp, ki v svojih študijah osvetljuje prežetost sodobne družbe s tehnologijo in mediji. Novi konteksti od odraščajočih zahtevajo tudi posebne kompetence oz. pismenost(i), ki jih morda še ne znamo čisto ustrezno naslavljati in poučevati.

Gre za drugega iz serije strokovnih posvetov o digitalnih pravicah otrok, katerega namen je izpostaviti različne kategorije kompetenc, ki gradijo pismenost odraščajočih v digitalizirani družbi (medijska, informacijska, računalniška, digitalna …), ter diskutirati o tem, kako v procesu izobraževanja mlade opolnomočiti za uresničevanje svojih pravic v mediatiziranem vsakdanu.

katja@vsak.si

Janko Harej, Šolski center Nova Gorica

Najpogosteje izrečen izraz v zadnjih mesecih je “Ali me slišite?“. V predavanju postavimo ta izraz v različne kontekste in se vprašamo, kdo je tisti, ki mora ali lahko koga sliši v krogih učiteljev, projektnih sodelavcev, sodelujočih institucij ipd. Gre za situacijo, kjer uporabljene spletne storitve niso pomembne, hkrati pa lahko ugotovimo, da spletne storitve veliko povedo o tem, kdo je bil slišan in kdo ne. To velja tudi za portal SIO, ključno točko dogajanja na področju IKT v šolstvu. Ali tudi vi izjavljate ali razmišljate v smislu: “Ali me slišite?”

dr. Aljoša Hafner, CERIC-ERIC

Ko bo končan, bo evropski oblak odprte znanosti povezoval različne znanstvene discipline. V vmesnem času pa se posebej razvijajo posamezni interesni sklopi. Eden izmed temeljnih projektov in gradnikov je PaNOSC (www.panosc.eu), ki bo na voljo fotonskim (sinhrotroni, laserji na proste elektrone) in nevtronskim (reaktorji, spalacijski izviri) izvorom. Povezuje šest velikih raziskovalnih ustanov, ki nudijo dostop do svoje infrastrukture raziskovalcem: ESRF, CERIC-ERIC, ELI Delivery Consortium, ESS, EuXFEL in ILL.

Praktični cilj projekta je pripraviti delujoč prikaz celotnega delovnega procesa in upravljanja s podatki (po principu FAIR) – od začetka snovanja poskusa do dolgoročne hrambe objavljenih podatkov. Za dosego tega cilja v projektu razvijamo potrebna programska orodja in standarde, ki bodo obstoječi delovni proces uspešno preslikali v oblak in omogočali kasnejše nadgradnje. Oblačni dostop bo raziskovalcem omogočal enostavno sodelovanje in dostop do podatkov, naprednih računskih zmogljivosti in programov za analizo podatkov. Ker se ponujene tehnike poskusov na različnih ustanovah dopolnjujejo, bo preko enotnega sistema za upravljanje z identiteto olajšana prijava na poskuse in kasneje tudi obdelava podatkov. Znotraj projekta se razvija tudi e-učilnica, kjer bo zbrano specifično gradivo o sipalnih metodah, ki jih ponujajo člani projekta. Gradivo je primerno za univerze, ki tovrstnih izobraževalnih programov ne ponujajo. Vse to naj bi skrajšalo čas do objave člankov, poenostavilo dostop do infrastrukture in okrepilo interdisciplinarnost.

V predavanju bodo predstavljene tovrstne ustanove in njihov način delovanja (“user facility”), potem pa skozi nekaj karakterističnih poskusov še delovni proces od začetka prijave poskusa do objave članka. Pogledali si bomo, kako PaNOSC rešuje težave, ki se pojavljajo, in kakšne možnosti se bodo zaradi tovrstnega razvoja ponujale v prihodnosti.

dr. Milan Ojsteršek, Univerza v Mariboru

V predstavitvi bo najprej predstavljena nacionalna infrastruktura odprtega dostopa, nato pa bodo opisane novosti, ki jih bo do konca tega koledarskega leta omogočala ta infrastruktura, ter kakšni so prihodnji načrti njenega razvoja. Sledi predstavitev koncepa FAIR in njegova vključitev v procese (FAIRifikacija), ki se vzpostavljajo v zgoraj navedeni infrastrukturi. Predvsem se bomo osredotočili na procese za podporo življenskemu ciklu raziskovalnih podatkov in uvedbi nacionalnega trajnega identifikatorja za digitalne objekte. Na koncu pa bo predstavljena še medopravilnost med nacionalno infrastrukturo odprtega dostopa in naciolnalnim COVID-19 podatkovnim portalom, ki ga najdete na https://covid19dataportal.si/.

Damjan Harisch, Arnes; Dejan Valh, Institut informacijskih znanosti; dr. Matej Praprotnik, Kemijski inštitut

V sklopu Slovenskega nacionalnega superračunalniškega omrežje SLING deluje nacionalni kompetenčni center HPC – EuroCC@SLING, katerega naloga je spodbujanje uporabe superračunalniških zmogljivosti za potrebe raziskav v znanosti in industriji. Oblikujejo se javne storitve za dvig nivoja znanja uporabnikov in splošnega zavedanja, kakšne so prednosti uporabe tovrstne tehnologije. Aktivnosti vključujejo tudi usposabljanje obstoječih in bodočih uporabnikov superračunalniških zmogljivosti, za katere bomo vzpostavili enoten večnivojski sistem uporabniške podpore. Osnovni nivo bo predstavljal odziv na splošna vprašanja in sprotne težave uporabnikov, napredni bo naslavljal specifičnost računanja na različnih gručah po Sloveniji, ekspertni pa bo pomenil odziv na izzive uporabe tehnologije v posameznih znanstvenih disciplinah.

Tesno v navezi z nalogami kompetenčnega centra deluje tudi koordinacija SLING, ki predstavlja predvsem soočenje s konkretnimi izzivi, kot so redno delo strokovnega foruma, usklajevanje različnih delovnih skupin, pobud in mnenj. Pripravljamo pravila dostopa do superračunalniških zmogljivosti, ki bodo na voljo v omrežju SLING. Ta bodo določala, kdo in pod kakšnimi pogoji lahko dostopa do računalniških zmogljivosti na več ravneh in za različne tipe projektov.

Na področju mednarodnega sodelovanja skupaj z avstrijskimi kolegi v začetku poletja 2021 v Mariboru pripravljamo skupen dogodek, katerega namen je promocija aktivnosti HPC v regiji, prenos znanja in informacij ter vzpostavitev in vzdrževanje tesnih kontaktov z ostalimi strokovnjaki in uporabniki tehnologije. V okviru projekta “Nadgradnja nacionalnih raziskovalnih infrastruktur – HPC RIVR” sta bila že lani vzpostavljena prototipna superračunalnika Maister na Univerzi v Mariboru in Trdina na Fakulteti za informacijske študije. Na Institutu informacijskih znanosti IZUM bo do konca marca 2021 postavljen superračunalnik Vega, ki bo predstavljal enega izmed petih centrov EuroHPC prve generacije. Z zmogljivostjo 6,8 petaflopov na sekundo bi Vega danes uvrstil med 50 najzmogljivejših superračunalnikov na svetu. Na Arnesu pa je prav tako predvidena nadgradnja superračunalniške gruče. Ta predstavlja nacionalno testno gručo, ki je namenjena predvsem preizkušanju uporabe tehnologije HPC na posameznih področjih.