S pojavom računalnikov in različnih računalniških platform se je izražanje ustvarjalne subjektivnosti skozi programsko kodo preneslo v umetniško prakso in vizualno raziskovanje uporabe stohastičnosti na področju digitalne generativne umetnosti, tako na konceptualni kot tehnični ravni. Naključnost se v računalniški umetnosti uporablja kot psevdonaključnost, kjer je v smislu digitalne logike naključje delno nadzorovano.

Različni dejavniki naključnost kot konstitutivni faktorji predstavljajo vhodne parametre v algoritmu pri vizualizaciji strukturiranega grafičnega sistema in s tem neposredno vplivajo na kakovost njegovih vizualnih rezultatov, ki ne premorejo predvidljivih vzorcev. Iz tega izhaja, da uporaba naključnosti spremeni ustvarjalni proces iz popolnoma načrtovanega v bolj naključnega. Ustvarjalcem omogoča, da nekatere svoje intuitivne, subjektivne odločitve, prenesejo na ustvarjalni proces, ki ga ne morejo v celoti nadzorovati. Stopnja naključja je odločitev ustvarjalca. Uvajanje naključnosti in negotovosti v vizualno vsebino digitalne postopkovne generativne grafike kaže na dva vidika njene umetniške produkcije. Sprva se lahko izvor umetniške prakse premakne od rezultatov povsem načrtovanega koncepta k bolj naključnim in celo lažje dostopnim rezultatom znotraj produkcijskega procesa. Po drugi strani pa ta vrsta naključnosti izzove opazovalca, da spremeni točko gledišča s tehničnotehnološkega pristopa v ustvarjalnem procesu na bolj intelektualne ravni dojemanja vsebin njegove realizacije. Prav tako je v umetniški produkciji digitalne postopkovne generativne grafike naključnost povezana z zaporednostjo in ponavljanjem. Generativni proces skupaj z ogromnimi možnostmi kombinatorike rezultira v razredu grafik namesto posamezne grafike. Potreba po izbiri med vsemi možnimi rezultati vključuje naključnost na veliko različnih načinov. Nepredvidljivost, variacije, ponavljanje, kaos, šum, napetost med redom in neredom so koncepti, povezani z naključnostjo.

Digitalna generativna umetnost vključuje te koncepte z velikim naborom matematičnih tehnik in metod ter predstavlja umetno vrsto, ki je sposobna ustvariti neskončno zaporedje posameznih dogodkov, od katerih je vsak drugačen, edinstven in neponovljiv, vendar pripada isti prepoznavni oblikovalski ideji in estetski formaciji.

Davorin Babič, Srednja medijska in grafična šola Ljubljana