Education
The Education Network - Day 1
9.00–11.00
Otvoritev in nagovor ministrstva za vzgojo in izobraževanje in direktorja Arnesa
TBA – Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje
Marko Bonač – Arnes
IR optika 2
TBA
Posodobitev omrežij LAN na VIZ
Tina Trlep – Arnes
Od mreže do stikal in strežnikov na VIZ
Zoran Laznik – OŠ Ribnica na Pohorju
Predstavitev projektov digitalizacije izobraževanja
Igor Pesek – MVI
Digitrajni učitelj
TBA
E-torba
Mirjam Oblak – MVI
Predstavitev podpornih aktivnosti za uporabo IKT v pedagoškem procesu
Mateja Bevčič, Sanja Jedrinović – Univerza v Ljubljani, Center UL za uporabo IKT v pedagoškem procesu
11.30–13.30
Pomen digitalnega državljanstva
Janez Krek – Pedagoška fakulteta UL, vodja projekta Digi.dr
Digitalno državljanstvo #1
TBA
Digitalno državljanstvo #2
TBA
Digitalno državljanstvo #3
TBA
Digitalno državljanstvo #4
TBA
14.30–16.30
Okrogla miza – raba mobilnikov v šolah
TBA
Bralna pismenost in digitalizacija
TBA – Pedagoški inštitut
Varovalni dejavniki za preprečevanje medvrstniškega nasilja
TBA – Pedagoški inštitut
Aktualni pristopi spletnih napadalcev
Jasmina Mešić – Varni na internetu, SI-CERT, Arnes
Na Nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-CERT smo v preteklem letu ponovno zabeležili rast števila obravnavanih incidentov, pri čemer ostaja že nekaj let precej stabilno razmerje, da spletne prevare predstavljajo tretjino vseh primerov. V skoraj 30-ih letih delovanja odzivnega centra imamo že toliko vpogleda v problematiko, da lahko zaznamo trende in izpostavimo aktualne pristope spletnih napadalce.
V predavanju bodo predstavljeni štirje aktualni pristopi spletnih napadalcev, podprti s številnimi konkretnimi primeri zlorab. Gotovo vidimo trend lokalizacije, saj napadalci vedno pogosteje za svoje krinke izrabljajo slovenske storitve in podjetja, ki so slovenskim uporabnikom blizu in tudi vzbujajo več zaupanja. Tako smo zaznali več phishing napadov, kjer so zlorabili podjetja Mimovrste, Bolha.com, Pošta Slovenije, Arnes elektronsko pošto ipd. Prav tako vidimo, da napadalci žrtvam posvetijo zelo veliko časa. Napadi so vse bolj personalizirani in prilagojeni posamezni žrtvi. Vse več je napadov z neposrednim stikom, torej napadalci žrtev pokličejo po telefonu ali kontaktirajo preko zasebnega sporočila (Viber, Telegram).
Opazen je tudi fokus na telefone uporabnikov oz. t.i. »mobile first« pristop. Napadi postajajo vse bolj prilagojeni telefonom in našim uporabniškim navadam. Na SI-CERT-u beležimo velik skok v številu napadov prek SMS sporočil in aplikacij za hipno sporočanje (npr. Viber, WhatsApp). Nenazadnje izpostavljamo tudi porast oglasov, ki vodijo neposredno v spletno zlorabo – lažno trgovino, phishing spletno mesto, kripto prevaro ipd. Oglaševalske platforme, npr. Meta, Google Ads ter oglaševalske mreže so spletni napadalci popolnoma usvojili in so, če karikiramo, postale že del običajne poslovne prakse.
Vpliv umetne inteligence (UI) na družbo
Miha Mazzini
Predavanje obravnava različne vidike UI, kot so njena uporabnost, potencialne nevarnosti, vpliv na delo in življenje ljudi ter etične dileme, ki se pojavljajo. Na primerih si bomo pogledali vpliv tehnologije na naše delo, zaposlitve in poskušali vsaj malce napovedati, kako se bodo zadeve odvijale v bližnji prihodnosti, tudi v izobraževanju. Srčika predavanja pa bo odnos človek : tehnologija.
Zavest umetne inteligence
Klemen Andreuzzi – Arnes
The Education Network - Day 2
9.00–11.00
Vse novosti v Arnes Učilnicah
Tina Trlep – Arnes
Personalizacija v virtualnem učnem okolju Arnes Učilnic
Boštjan Batič – IZUM
Marta Licardo – Pedagoška fakulteta UM
Do zmage z Arnes Spletom in Arnes Učilnicami
Žan Močivnik – I. osnovna šola Celje
Kvizi z izračunanimi odgovori v Arnes Učilnicah
Blaž Knep – Ekonomska šola Celje, Gimnazija in srednja šola
Predstavljena bo izdelava kviza in vprašanj z izračunanim odgovorom v Arnes spletni učilnici. Ogledali si bomo vprašanja in naloge iz srednješolske matematike. Vprašanja uporabljajo naključne številske vrednosti, odgovori pa zahtevajo številski rezultat.
Vsakemu uporabniku se generira lasten nabor naključnih spremenljivk, zato so tudi pravilni odgovori med dvema uporabnikoma različni. Pogledali si bomo kako postavimo tako vprašanje in spregovorili o tipih vprašanj, ki so primerna za tovrsten kviz. Področja, ki bodo omenjena bodo segla v urejevalnike besedil kot je LaTeX.
Predstavili bomo sintakso s katero napovemo naključno številsko vrednost, ki nastopa v besedilu naloge. Spregovorili bomo o oblikovanju formule po kateri se izračuna pravilni odgovor v odvisnosti od naključnih spremenljivk. Izpostavljeni bodo nekateri ukazi kot je pow(). Poudarili bomo preprostost določanja intervala dopustnih vrednosti za posamezno spremenljivko in kako izločimo nek nabor vrednosti, ki je za dano nalogo morda neprimeren.
V zaključku bodo predstavljene prednosti in slabosti kvizov s tovrstnimi vprašanji, izkušnje dijakov in učiteljev. Omenjena bo alternativna oblika takih vprašanj, kjer je reševalcu ponujenih več odgovorov, pri čemer je le eden izračunan po pravilnem obrazcu.
Kombinirano učenje s pomočjo spletnih učilnic: individualizacija in diferenciacija pouka
Ana Canzutti – OŠ Dornberk
Arnes Video in Arnes Canva
Matija Čufer – Arnes
Anja Knežević – OŠ Gradec
Od šolske televizije do sodobne šolske video produkcije
Boris Volarič – OŠ bratov Polančičev Maribor
11.30–13.30
Arnes Mapa
Jan Zalar – Arnes
Arnes v vsako šolsko Mapo
Boris Volarič – OŠ bratov Polančičev Maribor
Prenovljeni Arnes Planer
Črt Žbogar – Arnes
Aplikacija za anonimizirano glasovanje in volitve (glasovanje.sio.si)
Vasja Vehovar, Marija Soldat – FDV
V sklopu predavanja bomo predstavili odprtokodno aplikacijo za izvedbo tajnih glasovanj oziroma tajnih volitev, kjer ni mogoče ugotoviti, kako je kdo glasoval. Na voljo so trije načini avtentikacije, s katerimi se preverja identiteta volivcev:
1. preko emaila, kjer mora urednik glasovanja razpolagati z veljavnimi in unikatnimi email naslovi za vsakega volivca;
2. preko ujemanja števila ustreznih in dejanskih volivcev, kar je primerno, če (i) je udeležba 100 %, in (ii) je število volivcev razmeroma majhno. V takih primerih je tovrstno hitro glasovanje izredno učinkovito, zagotavlja pa enako stopnjo varnosti in tajnost kot ostali dve možnosti;
3. preko API vtičnika, kjer se identiteta volivca preveri znotraj sistema ArnesAAI avtentifikacije.
Aplikacijo razvija Center za družboslovno informatiko (CDI) na Fakulteti za družbene vede, po naročilu Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, Službe za digitalizacijo izobraževanja. Brezplačno uporabo na domeni glasovanje.sio.si za vse uporabnike z AAI identiteto omogoča Arnes.
Kobi v šoli
Manja Podgoršek Mesarec – MVI
Odprta gradiva
Anja Knežević – OŠ Gradec
Bralna pismenost in digitalizacija
Klaudija Šterman Ivančič – Pedagoški inštitut
V okviru mednarodnih primerjav znanja, kot sta Mednarodna raziskava bralne pismenosti (PIRLS) in Program mednarodne primerjave dosežkov učencev (PISA), v zadnjem času beležimo občuten padec na področju bralne pismenosti slovenskih učencev in učenk ter dijakov in dijakinj. V okviru raziskave PIRLS je bil v letu 2021 od leta 2001 prvič zaznan upad v bralnih dosežkih četrtošolcev v Sloveniji, bralni dosežki pa so padli na raven iz leta 2006. V okviru raziskave PISA 2022 so slovenski srednješolci na področju bralne pismenosti dosegli rezultat pod povprečjem držav OECD, rezultat pa je bil najnižji od leta 2006, ko je Slovenija prvič sodelovala v raziskavi. Namen prispevka je podrobneje predstaviti rezultate s področja bralne pismenosti v raziskavah PIRLS in PISA, rezultate s področja nekaterih spremljajočih dejavnikov bralnih dosežkov in rezultate študij, ki so preučevale učinke branja na zaslonih na hitrost, natančnost, poglobljenost in osredotočenost pri branju in na razumevanje prebranega ter občutek utrujenosti pri branju. V prispevku tako predstavimo rezultate študij, ki kažejo na številne izzive pri spodbujanju bralne pismenosti v dobi pospešene digitalizacije, in spodbujajo prevpraševanje tako o utečenih pristopih pri poučevanju branja in spodbujanja bralne pismenosti kot o smiselnosti zgodnjega uvajanja digitalnih virov v proces poučevanja.
Z B-RIN-om do temeljnih znanj računalništva in informatike
Sonja Čotar Konrad, Andreja Klančar – Pedagoška fakulteta UP
Mednarodni in domači dokumenti analize stanja v Evropi in Sloveniji jasno kažejo potrebo po sistemski integraciji in nadgradnji poučevanja temeljnih vsebin računalništva in informatike (RIN) v celotni vertikali izobraževanja. V ta namen je bil zasnovan projekt B-RIN, katerega namen je razvoj temeljnih znanj računalništva in informatike pri predšolskih otrocih in učencih do 5. razreda osnovne šole.
V okviru projekta, ki ga vodi UP PEF v sodelovanju z desetimi konzorcijskimi partnerji (vrtci in osnovnimi šolami), skladno z okvirom temeljnih znanj računalništva in informatike, razvijamo, implementiramo in evalviramo učne scenarije, s katerimi uvajamo razvoj temeljnih znanj računalništva in informatike pri predšolskih otrocih in učencih do 5. razreda osnovne šole.
Eden izmed ključnih vidikov projekta je tudi vzpostavitev učeče se skupnosti, ki spodbuja deljenje ter vzajemno vrednotenje primerov poučevalnih praks, hkrati pa nudi prostor za strokovne diskusije. Takšna skupnost omogoča stalno strokovno rast ter bogatitev pedagoške prakse.
V prispevku bodo predstavljene izbrane projektne aktivnosti in primeri dejavnosti, ki so bile razvite, preizkušene in evalvirane v sodelovanju z UP PEF na partnerskih vzgojno-izobraževalnih zavodih (VIZ). Pridružite se nam in odkrijte, kako lahko s skupnim sodelovanjem pripomoremo k razvoju znanj in kompetenc, potrebnih za uspešno prihodnost naših mladih.
Vključevanje temeljnih vsebin RIN v 3. razred OŠ
Dolores Štrukelj – OŠ Frana Erjavca Nova Gorica
V šolskem letu 2023/2024 smo se pridružili projektu B-RIN, pod vodstvom Univerze na Primorskem. Projekt je osredotočen na pridobivanje osnovnih znanj računalništva in informatike, ki jih morajo osvojiti vsi učenci. Tematike so zajemale računalniške sisteme, podatke in analizo, algoritme in programiranje, omrežja in internet ter učinke računalništva.
Projekt smo izvajali v 3. razredu osnovne šole, kjer smo vsebine prilagodili otrokom, starim 9 let. V delavnici smo obdelovali podatke s pomočjo binarnega sistema, pri čemer so učenci z dvema barvama kodirali črke. Po standardizaciji abecede so učenci lahko brali zapise sošolcev. Nadaljevali smo z izdelavo verižic, kjer so učenci s perlicami zapisali svoja imena.
V drugem delu so se učenci preizkusili v dopisovanju med skupinami, kjer so z barvnimi link kockami kodirali sporočila in uporabljali “header” za označevanje pošiljatelja in prejemnika. Cilj je bil, da učenci razumejo sodelovanje pri reševanju problemov in pomen računalniških omrežij za povezovanje ljudi in informacij ter vpliv digitalne tehnologije na naš način življenja.
Kubo Robotika
Adem Ibrahimović, Marko Stjepić – Podjetniški inkubator Kočevje
Sledipreteklosti.si – novi portal za pouk zgodovine
Vilma Brodnik – Zavod RS za šolstvo
Tjaša Petrič – OŠ Franca Rozmana Staneta Šentvid
Sonja Bregar Mazzini – OŠ Dobrova
Tomaž Smole – OŠ Šmartno v Tuhinju
Petra Štampfl – Gimnazija Jožeta Plečnika Ljubljana
Gregor Anželj – Gimnazija Bežigrad
Boštjan Kernc – OŠ Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem
Sledipreteklosti.si je novi portal za učenje in poučevanje zgodovine v osnovnih in srednjih šolah. Namen je razvijanje digitalnih kompetenc pri učencih in učiteljih. Predstavlja primere pedagoške prakse za razvijanje računalniškega mišljenja, predvsem pa spodbujanje motivacije za učenje zgodovine in izgradnjo kakovostnega znanja in digitalnih veščin, ki jih omogoča pouk zgodovine.
Na portalu bodo v zavihku Razstave dostopne virtualne razstave. Objavljena je že virtualna razstava Zbrali smo pogum z digitalnim in interaktivnim učnim gradivom za obravnavo zgodovine osamosvojitve Slovenije. Učno gradivo predstavlja virtualna razstava, ki vključuje tudi videoposnetke. Na voljo so še digitalni delovni zvezki, digitalizirani primarni in sekundarni zgodovinski viri, digitalni in interaktivni časovni trak ter interaktivni zemljevid vojne za Slovenijo. Dodane so tudi virtualne učne poti. Objavljena je tudi digitalna razstava ob 20-letnici vstopa Republike Slovenije v Evropsko unijo ter teoretični okvir o kulturi spominjanja, ki jo razvijamo z učenjem s predstavljenim učnim gradivom.
Zavihek Formativno (spremljanje pri zgodovini) prinaša učne scenarije z dodanim digitalnim učnim gradivom za učenje izbranih učnih sklopov posameznih zgodovinskih tematik po načelih formativnega spremljanja.
Pomemben del portala pa predstavlja interaktivni zemljevid srednjeveških mest in trgov na ozemlju današnje Slovenije in v zamejstvu. Srednjeveška mesta in trgi so predstavljeni z zgodovinskimi in sodobnimi grbi, kratkimi opisi, legendami in omembami v zgodovinskih virih.
V načrtu je še vzpostavitev zavihkov o zgodovinskih ekskurzijah in terenskem delu, o raznolikih načinih vrednotenja znanja ter uporabnih povezavah do drugih spletnih strani, pomembnih za pouk zgodovine.
V predavanju in na delavnici bomo avtorji predstavili novi zgodovinski portal, v delavnici pa se bodo lahko udeleženci preizkusili v uporabi obeh interaktivnih zemljevidov – srednjeveških mest in trgov ter vojne za Slovenijo. Preizkusili se bodo lahko v izdelavi lastnega grba s pomočjo spletnih orodij ter izdelali učno pot s posebnostmi vojne za Slovenijo za svoj domači kraj/mesto oz. regijo.
14.30–16.30
Kako pri geografiji s pomočjo IKT učencem približati klimograme
Benjamina Frank – OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica
Uporabna geografija – zgodbe z zemljevidi in confluence
Nataša Mrak – OŠ dr. Janeza Mencngerja Bohinjska Bistrica
Uporabna geografija – Aplikacija Invazivke
Verica Gradišek – Šolski center Krško-Sevnica
Predstavitev aplikacije PlantNet za prepoznavanje rastlin v šoli
Mateja Rutnik – OŠ Prežihovega Voranca Maribor
S trditvijo, da pametni telefoni škodujejo zdravju in izobraževanju mladih, poleg tega pa pomenijo nevarnost tudi za našo družbo, se lahko strinjamo. Številne raziskave po vsem svetu to dejstvo potrjujejo. Pa vendar: kdo, poleg staršev, bo mladostnike opozarjal na pasti in stranpoti pretirane rabe digitalne tehnologije, jih usmerjal in izobraževal? Odgovor je na dlani. To s(m)o v prvi vrsti učitelji in drugi strokovni delavci v šolah.
Ker je šolska zakonodaja na tem področju neenotna, šole vsaka po svoje z internimi pravili urejamo rabo mobilnih naprav.
Učitelji, ki se zavedamo prednosti in slabosti (pretirane) rabe teh naprav, se pogosto sprašujemo, katere aplikacije je smiselno vključiti v pouk in katerim se je bolje izogniti.
Pri tem je pomembno, da aplikacije ne samo podpirajo učni proces, temveč tudi prispevajo k aktivnemu sodelovanju učencev, hkrati pa krepijo njihove digitalne kompetence.
Aplikacija za prepoznavanje rastlin s pomočjo fotografij PlantNet, ki jo podrobneje predstavljam, ustreza vsem naštetim kriterijem.
Odgovorila bom na vprašanja kaj je PlantNet, kako deluje, komu je aplikacija namenjena, kako lahko vsak posameznik/uporabnik prispeva k prepoznavanju in ohranjanju posameznih rastlinskih vrst (s tem pa tudi k odgovornemu ravnanju in skrbi za okolje) ter kako jo vključiti v pouk in vsakdanje življenje.
Uporaba digitalne tehnologija na bralno-gibalni poti z aplikacijo Actionbound
Gabriela Boškin Blokar, Anja Hofman – OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica
V predavanju bomo predstavili, kako s pomočjo aplikacije Actionbound pripraviti in izvesti bralno-gibalno učno pot, kjer učenci razvijajo bralne, gibalne in digitalne veščine, hkrati pa spoznavajo kulturno dediščino Antona Žnideršiča. Pot, ki poteka preko sedmih kontrolnih točk, spodbuja učence k raziskovanju okolja, branju, ustvarjalnosti in gibanju. Uporaba aplikacije Actionbound omogoča izvedbo interaktivnih nalog, kjer učenci na pametnih telefonih sledijo namigom, rešujejo naloge ter prepoznavajo naravne in kulturne znamenitosti.
Sprehod se začne in konča pri OŠ Antona Žnideršiča v Ilirski Bistrici, kjer učenci spoznavajo svojo okolico, obiskujejo kraje, kot so cerkev sv. Mihaela, ostanki gradu in domačija pesnice Makse Samsa. Skozi ljudske pripovedke spoznavajo bogato kulturno dediščino regije, kar jih spodbuja, da okolje dojemajo na drugačen način. Poleg razvijanja bralnih sposobnosti in spoznavanja kulturne dediščine, učenci z aplikacijo Actionbound razvijajo digitalno pismenost, natančno branje in uporabo digitalnih orodij.
Po zaključeni poti učitelji z učenci preverijo rezultate in analizirajo pravilnost rešenih nalog. Digitalna tehnologija jim omogoča hitro povratno informacijo in s tem boljše sledenje napredku. Pot je odprta tudi širši javnosti, saj se lahko vsakdo, ki si prenese aplikacijo Actionbound, samostojno odpravi na to raziskovalno pot in doživi izkušnjo bralno-gibalne poti.
Gibanje je veselje
Polona Reberšek Božič – OŠ Gradec
Predstavitev opreme za slepe in slabovidne
Marko Ribič – Center IRIS
Veliko šol po Sloveniji vključuje v šolski proces otroke, ki so slepi ali slabovidni. V kolikor taki otroci potrebujejo specialne pripomočke in opremo za delo v šoli, se lahko obrnejo na Center IRIS, ki poskrbi za otrokovo oceno vida in diagnozo za naprej. Na podlagi diagnoze in na podlagi zaprosila šole, ki jo tak otrok obiskuje, je šola upravičena do izposoje specialno elektronske opreme, ki je prilagojena za uporabo otrok s primanjkljaji vida.
Na centru IRIS se za slabovidne otroke pripravljajo računalniki s programsko opremo za povečavo, za urejanje kontrasta zaslona in pisave, razne lupe za branje knjig, kalkulatorji in druga oprema. Poleg tega je uporaben tudi navadni tablični računalnik, s katerim se lahko trenira vid, barve, kontrast in podobno.
Za slepe otroke se pripravlja elektronska oprema, ki je prilagojena tem otrokom. V to skupino spada računalnik s programom za branje in pretvorbo besedila, brajeva vrstica, razni slovarji, govoreči kalkulatorji… Za manjše otroke, od vrtca naprej, je primeren tudi tablični računalnik z dodatno opremo (feelif tablice) na kateri lahko slepi otroci urijo čute na prstih preko taktilnih mrež, saj le-te pri določenih pikah vibrirajo.
Na konferenci bom predstavil opremo za slepe in slabovidne otroke, njeno uporabo in pa predvsem rokovanje z njo. Predvsem bi rad seznanil učitelje in ROIDe na šolah kako rokovati z opremo, kako posodabljati opremo, na kaj morajo biti pozorni, kdaj nas morajo kontaktirati, itd.
Poučevanje z Minecraft:Education
Manca Golob – Digital School Slovenija
Gre za predstavitev idej za izpeljavo učne ure s pomočjo učencem zelo znane računalniške igre Minecraft v izobraževalni različici. Udeleženci bodo pridobili osnovno znanje za namestitev programa, vpis, in dostop do že narejenih svetov v Minecraftu. Kot primer bo vzet že pripravljen svet Adventures in English with Cambridge. Tako bodo udeleženci na praktičnem primeru lahko videli na kakšen način se lahko pripravi naloge in kako poteka potovanje skozi virtualni svet. Obenem bodo dobili informacije o dodatnih funkcionalnostih programa, ki učiteljem omogoča uspešno izvedbo učne ure, preverjanje in utrjevanje znanja.
Predstavljene bodo tudi naslednje možnosti, ki jih ponuja program za delo v razredu: učenci vstopijo v interaktiven virtualni svet, v katerem jih usmerjajo neigralniški liki (NPC-ji), table z napisi in iz kock zgrajene konstrukcije. Učitelj da učencem navodilo, do kam v virtualnem svetu morajo učenci priti, katere naloge morajo narediti, in kaj vse morajo dodati v končni izdelek.
Izobraževalna različica igre Minecraft ima vgrajene posebne omejitve: učenci kock ne morejo razbijati, gradijo lahko le v določenem območju in ne morejo poškodovati drugih igralcev. Ti mehanizmi omogočajo, da se učenci v virtualnem svetu učijo in ne prosto igrajo.
Izštevanka v stop animaciji
Anja Dobrovc – OŠ Nazarje
Pri dopolnilnem pouku slovenščine v tujini si prizadevam uporabljati digitalno tehnologijo za poučevanje jezika. V ta proces pa aktivno vključujem tudi svoje učence. S predstavitvijo stop animacije, Stop motion studio orodja in koraki izdelave stop animiranega filma bom na primeru izštevanke Ura je ena, medved še spi predstavila, kako lahko z digitalno tehnologijo pouk popestrim in ga približam učencem. Pri tem pa dosegam cilje pouka na izviren in zanimiv način.
Cilji predstavitve:
• predstaviti osnovne značilnosti in uporabnost orodja Stop motion studio;
• predstaviti osnovne značilnosti stop animacije;
• na primeru izštevanke z uporabo orodja Stop motion predstaviti izdelavo stop animacije;
• predstaviti, kako aktivno vključiti in motivirati učence k učenju slovenščine;
• prikazati, kako v heterogenih skupinah istočasno zaposliti, motivirati in aktivirati vse učence za delo;
• pokazati končni film.
Prikaz izdelave stop animacije je primer, ki ga lahko uporabimo pri pouku slovenščine, za obravnavo izštevank in podobnih vsebin. Učence tako vključimo v vse korake izdelave animacije. Delo je zanimivo, končni izdelek pa vsakemu v veselje.
Načrtovanje aktivnosti po modelu SAMR s H5P prek Arnes Spleta za formativno spremljanje učnega procesa
Davorin Babič – Srednja medijska in grafična šola Ljubljana