Peter Rau, Srednja šola za oblikovanje in fotografijo Ljubljana

Perspektiva je projekcija, ki nastane na mrežnici človekovega očesa, vidimo pa tisto, kar izluščimo z umom. Razlaga perspektivne projekcije je v teoretskem okviru povezana s preslikavo preko ene točke. Zaznavo globine prostora človek realizira z binokularnim vidom, likovno-teoretsko pa s pomočjo prostorskih ključev.

Upodobitev prostora na perspektivni način so začeli izvajati že v antičnem času, ko zasledimo tudi zapise o problemskem razumevanju pojava točkovne preslikave. Celostna teorija razumevanja in načrtovanja se je izoblikovala v renesansi. Binokularni vid so z vrsto izumov osmislili v 19. stoletju, vrhuncu razvoja binokularnih naprav, ki so namenjene splošni rabi, pa smo priča v zadnjih letih.

Perspektivno projekcijo opredeljuje vrsta pojmov, kot so: mesto opazovanja, smer pogleda, razdalja opazovanja, ravnina, na kateri nastane slika, konvergenca vzporednih linij in razumevanje končnega in neskončnega prostora (horizont, vertikala, bežišče …).

Perspektivna slika, ki ob tem nastane, je posledica preslikave, ki je v teoriji izpeljana preko ene točke, v realnem vidu človeka pa je povezana z binokularnim vidom, kar ustvarja dodatne pogoje za globinsko dojemanje prostora (paralaksa).

Prva perspektivna orodja, s katerimi so si pomagali v renesansi, ko so načrtovali perspektivne kompozicije risb in slik, so bila sorazmerno enostavna. V času industrijske dobe so slike začeli preslikovati s pomočjo leč na ravne slikovne površine (plošče), ki so jih kasneje razvili in utrdili s kemičnimi postopki, kar je omogočilo razvoj fotografije in filma.
V času elektronike je človek za preslikavo slik razvil vrsto novih naprav. Pri televiziji slike s pomočjo digitalne televizijske kamere najprej zajamemo in zapišemo v elektronski signal, ki ga nato kot elektronsko sliko distribuiramo za projekcijo na televizijskem zaslonu.

V računalniški dobi se je poleg projekcije na ti. elektronski zaslon razvilo še nekaj drugih metod za prikazovanje prostora, ki se vedno bolj približujejo zmožnostim binokularnega vida in tem povezanega dojemanja prostora. Pri tem je še posebej zanimiva tehnologija mešane resničnosti, pri kateri se navidezni modelni prostor prikaže v realnem prostoru.

Ivan Cervo, Adrijana Lampe Mikuž, CIRIUS Vipava

V CIRIUS Vipava so vključeni otroci in mladostniki z motnjo v duševnem razvoju in drugimi motnjami. Učitelji pri delu z učenci uporabljamo različne pristope in pripomočke. S prilagajanjem učnega okolja posameznemu učencu omogočamo, da uspešno doseže zastavljene cilje.

Pred uporabo katerekoli IKT-naprave v izobraževalne namene se od učitelja pričakuje dobro poznavanje učenčevih potreb in sposobnosti. Te imajo odločilno vlogo pri doseganju željenih ciljev. Pri zastavljanju ciljev, ki naj bi jih z uporabo IKT dosegli, izhajamo iz otrokove razvojne stopnje, zastavljenega individualiziranega programa, zdravstvenih omejitev in drugih dejavnikov, ki bi lahko vplivali na otrokove aktivnosti. Uporaba IKT je dodana vrednost ostalim metodam (npr. učenje po funkcionalni metodi), ki skrbijo za celostni razvoj učenca. S pestro izbiro računalniških didaktičnih programov (npr. Kobi, Frepy) smo pridobili nove možnosti pri izvajanju in prilagajanju vzgojno-izobraževalnega dela z našimi učenci.

Dober primer je učenje rabe IKT v okviru projekta Program dodatnega usposabljanja (PDU), ki ga sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Namen projekta je vključiti učence z razvojnimi primanjkljaji v delovno okolje ter oblikovanje inovativnih oblik dela. Poleg ostalih aktivnosti tako učenci nadgrajujejo tudi svoje znanje programov Word, PowerPoint, Slikar, Picasa, s pomočjo katerih oblikujejo novoletne voščilnice, koledar, predstavitve svojega dela. Preko e-pošte in aplikacij z družabnimi igrami navezujejo socialne stike. Delo z računalnikom spoznavajo tudi v konkretnem delovnem okolju.

Učenci se seznanjajo z urejanjem spletne strani projekta ter info točke CIRIUS-a. V preteklem šolskem letu smo v programu Movie Maker ustvarili film o znamenitostih Vipave. Zanj so učenci sami pripravili posnetke s kamero ali tabličnim računalnikom ter uporabljali komunikator in snemalnik zvoka. Gibalno ovirani učenki smo s posebnim nosilcem za tablični računalnik omogočili, da lahko sama fotografira. Omogočili smo ji razstavo lastnih fotografij.

Učitelji skušamo delo približati potrebam, zmožnostim in interesom učencev, da tudi s pomočjo IKT pridobivajo različne kompetence in se počutijo sprejete, pomembne in samozavestne.

Helena Mai Osojnik, OŠ Marije Vere Kamnik

Izzivi poučevanja v dobi, ko so otroci vsakodnevno obkroženi s prenosnimi tehnologijami, družbenimi omrežji in so vpeti v digitalni svet, od učitelja zahtevajo nenehno sledenje novostim pri uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije.

Razvijanje digitalnih kompetenc je za učitelja ena ključnih, saj le-ta prispeva k njegovi strokovni rasti in uspešnosti v razredu. Učenci so ob uporabi interaktivnih virov bolj motivirani za delo in se ob učenju tudi zabavajo.

Učitelji se v razredu srečujemo z nizko motiviranostjo, nemirom in neustreznim vedenjem. Vse bolj je jasno, da so dnevi, ko so učenci izvajali enovrstno aktivnost celo šolsko uro, minili. Nova dognanja nevroznanosti na področju učenja nas silijo k spremembam. Le-te moramo vpeljati na način, ki je današnji generaciji blizu. Tu nam daje odlično priložnost koncept igrifikacije.

Tine Eleršek, Biotehniški izobraževalni center Ljubljana

Interaktivna gradiva so dober pripomoček pri poučevanju. Izdelamo jih s programom Inkscape (s katerim izdelamo ali urejamo razširljivo vektorsko grafiko (SVG), v katero lahko vključimo tudi rastersko grafiko, ki ji nato lahko dodamo odzivanje na lebdenje miškinega kazalca nad sliko, odzivanje na klik ter hiperpovezavo do spleta, lokalnih datotek in drsnic v predstavitvi) in programom Sozi (s katerim plasti, ki smo jih naredili v programu Inkscape, animiramo). Nastalo interaktivno predstavitev izvozimo v HTML-datoteko, ki jo delimo z zainteresiranimi.

Cilj predavanja je navdušiti učitelje, da bi z odprtokodnimi programi izdelali kreativne interaktivne učne pripomočke, ki bi jim pomagali pri poučevanju, dijakom pa te predstavitve omogočajo ponavljanje učne snovi.

Marina Laslo, SŠ Izola

Ko se pri pouku, verjamemo pa, da tudi v realnem svetu, odločamo,  kako rešiti problem, smo vpeti v vzorce obnašanja. Najraje uporabimo znane metode. Če je drugače, smo zmedeni. Uhojena pot se nam zdi lažja, saj smo v območju poznanega,  varnega.

Ali tako res pridemo do pravih rešitev, predvsem pa, ali tako lahko pridemo do drugačnih, alternativnih? Pri poučevanju se mi je vedno zdelo pomembno zavedati, da pred menoj sedijo dijaki, že jutri pa bodo strokovnjaki, delavci, politiki, starši. Kaj jim je potrebno posredovati, česa  vse se morajo naučiti, da bodo kos tem izzivom?

Cilj predavanja je predstaviti pouk, kjer se s pomočjo smiselne uporabe digitalnih tehnologij učinkovito simulira delovni proces, kjer uporaba digitalnih tehnologij ni alternativa, ampak logična posledica digitalizacije naše družbe. Dijaki razvijajo odgovoren odnos pri uporabi digitalnih tehnologij, kritični odnos do digitalnih vsebin, razvijajo medijsko in digitalno pismenost, dvigujejo digitalne kompetence  in se zavejo avtorskih pravic in pomena varne rabe interneta.

Gregor Nemec, OŠ Puconci

Pri sodelovalnem poučevanju izhajamo iz sodobnega življenskega sloga učencev, njihove vsakdanje uporabe IKT, ki jo želimo povezati z različnimi medpredmetni področji. Večina teh sodelovanj je nastala v povezovanju s tujim jezikom angleščina in nemščina ter s projektom Popestrimo šolo.

Nastala so sodobna učna okolja, ki učencem omogočajo razvoj kompetenc na posameznem predmetnem področju, kot tudi na področju uporabe IKT. Hkrati so učenci z metodo skupinskega dela razvijali zmožnosti sodelovanja in timskega dela. S takim načinom dela želimo učence spodbuditi, da postanejo ustvarjalci vsebin in ne le njihovi porabniki.

Primere dobrih praks uporabe različnih spletnih orodij bomo prikazali tako, da jih lahko učitelji takoj uporabijo v razredu. Na koncu bomo strnili še kritični pogled na potrebe razvoja digitalnih kompetenc in računalniških znanj na področju OŠ.

Mojca Borin, OŠ Draga Kobala Maribor

Z učenci smo v okviru dneva dejavnosti na temo kulturna dediščina obiskali Piramido, hrib v Mariboru. Učenci so prišli na idejo, da bi lahko sicer zanemarjeno Piramido, kjer stoji le nekaj tabel, osvetlili in opremili z našim znanjem in raziskovanjem. Seveda vse s pomočjo moderne tehnologije.

Osnovna ideja je bila postavitev točk s QR kodami ob poti in razgled na vsaki od teh točk dodatno podpreti še z zgodbami našega mesta.

Osmošolci so se lotili raziskovanja in zbiranja zgodb, devetošolci pa so ustvarili spletišče in prispevke povezali s QR kodami.

Gregor Jerše, Fakulteta za računalništvo in informatiko; Katja Koren Ošljak, Code Week; Matija Lokar, Fakulteta za matematiko in fiziko

Pišek je portal, ki omogoča sestavljanje nalog v jeziku za slikovno programiranje Blockly, in ima samodejno preverjanje veljavnosti rešitve. Moč portala je tudi v številnih že pripravljenih vsebinah, ki jih lahko učitelji uporabijo za potrebe poučevanja.

Ines Jarh, OŠ Gustava Šiliha Laporje

Največji blagoslov in obenem izziv današnjega časa je moderna tehnologija. Kamorkoli se obrnemo, kamorkoli gremo, karkoli počnemo, na vsakem koraku je nekje nek kos tehnologije brez katere, žal, ali pa na srečo, več ne moremo. Dostopnost najnovejših tehnoloških izdelkov lahko včasih postane tudi prekletstvo.

Nič hudega sluteči posamezniki, ki smo še iz »dobe dinozavrov«, se vsak po svojih močeh in znanju ter naklonjenosti prebijamo skozi novosti vsakdana, ki jih prinaša moderna tehnologija s svetlobno hitrostjo. Eni previdno, drugi spet nevedni in brez znanja »hodimo« po svetu interneta. Našim učencem pa je bila ta tehnologija položena v zibelko, na žalost dobesedno. Otroci se soočajo z multimedijskimi vsebinami od ranega otroštva, mnogo prezgodaj. Obenem nič hudega sluteči starši prehitro zaupajo znanju svojih mladostnikov, saj jih le-ti največkrat celo prekašajo ter tako tudi prepričajo, da zadeve obvladajo.

Nemalokrat pa odrasli pozabljajo, da so to le mladoletniki, najstniki, otroci, ki potrebujejo vodenje, varovanje in skrb za njih tudi na internetu. Vedno bolj. Nihče od odraslih ne bi niti pomislil, da bi majhnega otroka spustil na cesto, brez da bi jih naučil cestno-prometnih pravil. Žal pa ob vstopu na internet ni tako. Veliko odraslih pusti otroke brezglavo tavati po svetu interneta, kjer počnejo, kar se jim zljubi, nemalokrat pa tudi zaidejo v težave.

In ker vsi vemo, da je preventiva boljša kot kurativa, smo se na naši šoli, OŠ Gustava Šiliha Laporje, pridružili množičnemu odprtemu spletnemu tečaju o varni rabi tehnologij za otroke – MOST-VO, ki na interaktiven način poučuje mlade, kako varno uporabljati moderno tehnologijo.

Sonja Merljak Zdovc, Časoris

Današnji otroci odraščajo v svetu Snapchata, Instagrama in You Tuba. Za razliko od prejšnjih generacij mnogi med njimi svojih staršev ne vidijo gledati televizijskih poročil ali brati časopise. Kako naj torej vedo, kje lahko dobijo zanesljive informacije o svetu, ki jih obdaja?

Ena od rešitev je spletni časopis za otroke Časoris. Časopis zato, ker v njem najdejo prav take novice iz domovine in sveta, kot bi jih našli v časopisu za odrasle. In spletni, ker otroci vsak dan več ur preživijo na spletu. Časoris otrokom, starim od 6 do 12 let, vsak dan prinese novice iz domovine ali sveta. V njem pa objavljamo tudi tiste s področja znanosti, športa, kulture in zabave. Novice dopolnjujejo še zapisi iz šol in nasveti učiteljem in staršem, kako se pogovarjati o zapletenih vprašanjih, denimo o terorizmu, tragedijah, smrti.

S Časorisom otroke poskušamo navajati na branje, razumevanje in vrednotenje medijev in medijskih vsebin ter na prepoznavanje verodostojnih virov informacij. Omogočamo jim, da pridobijo svoji razvojni stopnji ustrezno znanje in sposobnosti za kritično sprejemanje medijskih vsebin, pa tudi, da te sami soustvarjajo.