Martin Božič, Nejc Ačkun, Timotej Jazbec, Arnes

Kaj je novega v Arnes Učilnicah?

Arnes Učilnice so v tem letu in pol doživele popolno preobrazbo in sedaj ne kaže, da se bomo ustavili. Predstavili bomo nekaj zadnjih pridobitev, pa tudi nekatere spremembe, ki bodo kmalu na sporedu.

Masovno upravljanje predmetov

Z vsakim šolskim letom se na izobraževalnih ustanovah zgodi veliko sprememb. Na kratko bi predstavili možnosti in načine masovnega upravljanja predmetov neke organizacije v Arnes Učilnicah z vtičnikom, ki smo ga sami pripravili posebej za ta namen.

Sinhronizacija računov iz MDM v Arnes Učilnice in primeri rabe

Tudi sinhronizacija AAI-računov in razredov iz MDM je že dlje časa prisotna v Arnes Učilnicah. Na kratko bomo predstavili sinhronizacijo AAI-računov in razredov v Arnes Učilnice in na kakšne načine lahko kohorte uporabimo v predmetu.

Maruša Maligoj, Varni na internetu – SI-CERT – Arnes

Razmah digitalizacije s seboj prinaša tudi več tveganj na področju kibernetske varnosti. Tehnologija je postala sestavni del našega življenja in čeprav praktično vsak izmed nas na dnevni ravni uporablja vsaj eno elektronsko napravo, naše znanje s tega področja pogosto peša. Posledično je veliko uporabnikov lahka tarča za kibernetske napadalce, kar se odraža v vse večjem številu kibernetskih vdorov.

V nasprotju s prepričanjem mnogih vključen požarni zid in najnovejši antivirusni program še zdaleč ne rešita vseh težav. Večina prevar namreč temelji na družbenem inženiringu, pri katerem je za uspešen vdor skoraj nujno »sodelovanje« uporabnika. Kako lahko torej uporabniki poskrbimo za svojo informacijsko varnost?

Peter Kacin, Blaž Česnik, Arnes

V letu 2021 smo na Arnesu prenovili našo superračunalniško gručo, ki je bila nekaj časa najzmogljivejša v Sloveniji. Peter in Blaž, ki na Arnesu skrbita za gručo, vam bosta predstavila, kako je potekala prenova.

Uporabnikom je po novem na voljo precej več računskih kapacitet, vključno z vozlišči z zelo zmogljivimi pomožnimi grafičnimi pospeševalniki. Povečali smo tudi diskovne kapacitete in zmogljivosti. Nekatere uporabnike bodo razveselila nova prijavna vozlišča, ki lahko olajšajo uporabo superračunalnika.

Ker upravljanje tako velikega števila strežnikov, ki sestavljajo gručo, predstavlja svojevrsten izziv, boste izvedeli tudi, s katerimi orodji, oziroma programsko opremo, si pomagamo pri upravljanju in kako to poteka.

Katja K. Ošljak, Zavod Vsak

Letos je veljavo stopil 25. splošni komentar Odbora za otrokove pravice Združenih narodov, ki poudarja, da morajo biti pravice vseh otrok spoštovane, zaščitene in izpolnjene tudi v digitalnem okolju. Gre za pomemben poziv k opolnomočenju in podpori sodobnih otrok pri uresničevanju socialnih, kulturnih, ekonomskih, državljanskih in političnih pravic v digitaliziranem vsakdanu. A kako digitalne pravice otrok uresničevati v praksi, v medijih in tehnologiji, pri spletnem poslovanju, v izobraževanju, kulturi, znotraj družin in v javnosti ter povsod drugod? V iskanju odgovoror, Zavod Vsak, Register.si, Arnes in Radio Prvi pripravljajo serijo posvetov namenjenih učiteljem in drugi strokovni javnosti.

Gorazd Božič, SI-CERT – Arnes

Kako vodotesen je sistem izdaje PCT potrdil, ki je usklajen med članicami EU? Je možno zaščite zaobiti? Morda ste že kaj slišali v medijih, ampak: kaj je res in kaj so zgrešili?

Mag. Aleš Veršič, Ministrstvo za javno upravo

V Sloveniji se z odpiranjem podatkov intenzivno ukvarjamo že od leta 2016. Na tej poti je bilo kar nekaj izzivov, ki so narekovali našo pot. Na predavanju boste spoznali nacionalni portal odprtih podatkov OPSI, na katerem lahko uporabniki pridobijo različne vrste podatkov, ki jih vodijo v inštitucijah javnega sektorja. Ker gre pri odpiranju podatkov za proces, na OPSI portalu še niso objavljene vse vsebine, ampak del njih. Objavljeni podatki so v različnih formatih. V zadnjem času gre razvoj portala OPSI v smer, da imajo objavljene zbirke tudi možnost dostopa preko vmesnika API.

Cilj tega pa je, da se omogoči dostop do vseh podatkov, da bi lahko uporabniki le-teh naredili nekaj novega, koristnega za širšo družbo.

Dr. Darinka Verdonik, Univerza v Mariboru

Jezikoslovje z razvojem digitalnih tehnologij vedno širše spoznava in izkorišča prednosti računalniško podprtega raziskovanja jezika. V te namene se razvijajo številni korpusi besedil in govornih posnetkov, avtomatsko pridobljeni podatki o besedišču, orodja za avtomatsko jezikoslovno analizo in označevanje osnovnih jezikoslovnih ravni kot tudi orodja za analizo. Po drugi strani se z jezikom aktivno ukvarjajo tudi tehniške vede, in sicer v segmentu razvoja jezikovnih, govornih, semantičnih in sorodnih tehnologij oz. procesiranja naravnega jezika nasploh. Potrebe po odprtih jezikovnih virih in orodjih se zato pojavljajo tudi tam in so pogosto sorodne ali celo identične, kot jih ima jezikoslovje.

V začetkih, pred dvema desetletjema in več, je bil razvoj dokaj stihijski: ko je določena skupina jezikoslovcev ali inženirjev imela potrebo po nekem jezikovnem viru, ga je začela razvijati. Tako izdelani viri sprva niso bili dostopni širši javnosti ali pa so bili dostopni po zelo visoki ceni. Posledično se je začelo dogajati, da se je istovrstni vir razvijal dva- ali celo večkrat vedno znova. Ker pa je izdelava finančno in časovno zahtevna, se je hitro pokazalo, da je edini učinkovit in pluralen način razvoja sodelovanje vseh zainteresiranih akterjev in odprta jezikoslovna infrastruktura.

Ti procesi so potekali precej podobno tako v evropskem kot v slovenskem prostoru. Na evropski ravni je bila tako od leta 2008 financirana izgradnja jezikoslovne raziskovalne infrastrukture CLARIN in po njenem izteku leta 2012 ustanovljen konzorcij ERIC – European Research Infrastructure Consortium. Slovenija se je v ERIC vključila leta 2014, potem ko so se vse večje institucije ter podjetja in društva, ki so se takrat v Sloveniji ukvarjali z jezikoslovjem in jezikovnimi tehnologijami, povezali v konzorcij CLARIN.SI. Ta je vzpostavil certificirani repozitorij, ki sedaj hrani že prek 150 jezikovnih virov in orodij, dva spletna konkordančnika, ki omogočata dostop do skoraj 100 jezikovnih korpusov in njihovo analizo, in nekatera druga orodja in storitve. Za vzdrževanje teh pa je potrebna tudi ustrezna strojna oprema. Eden od pomembnih korakov naprej v opremljenosti je bil izveden v operaciji Razvoj raziskovalne infrastrukture za mednarodno konkurenčnost slovenskega RRI prostora – RI-SI – CLARIN.

Dr. Zoran Ren, Univerza v Mariboru

Univerza v Mariboru (UM) preskusno razvija sistem odprtega dostopa do javne raziskovalne infrastrukture v okviru projekta RiUM, ki bo v prvi vrsti omogočil enostaven, transparenten in enakopraven širši dostop raziskovalcev do raziskovalne opreme ter zagotavljal tudi široko dostopnost za namene izobraževanja in usposabljanja. V okviru predstavitve bodo predstavljena osnovna načela odprtega dostopa, vizija ter načrtovani sistem njegove vpeljave na Univerzi v Mariboru.

dr. Marko Petek, Nacionalni inštitut za biologijo

V bioloških in biotehnoloških raziskavah za analizo vzorcev pogosto uporabljamo omske metode, s katerimi preučujemo odzive organizmov ali bioloških sistemov na nivoju genomov, vseh izraženih genov, metabolitov itd. Te visoko-zmogljivostne metode generirajo velike količine podatkov (nekaj GB – nekaj TB na študijo) zato predstavlja njihovo obvladovanje po načelih FAIR velik izziv. Za večino uveljavljenih metodogij so vzpostavljeni centralni repozitorji za surove podatke ter pripadajočimi ontologijami, podatkovnimi standardi in minimalnimi standardi poročanja. V praksi tekom izvajanja raziskovalnih projektov le-to ni dovolj za transparenten pregled in timsko delo, predvsem ker podatke večinoma najprej hranimo lokalno. Prav tako repozitoriji in standardi za nekatere novejše metodologije še niso vzpostavljeni.

Za varno, urejeno in interoperabilno naravnano lokalno shranjevanje podatkov za raziskovalne projekte smo na Oddelku za biotehnologijo in sistemsko biologijo razvili sistem pISA-tree. Ta temelji na shranjevanju podatkov v hierarhičnih mapah na treh nivojih, preiskava/študija/poskus (angl. »Investigation/Study/Assay«; ISA), in metapodatkov za vsak nivo v tekstovnih datotekah v ISA-Tab formatu. Uporabljajo ga tako raziskovalci, ki delajo v molekularno-bioloških laboratorijih (angl. »wet lab«), kot tudi tisti, ki se ukvarjajo samo s statistično in bioinformatsko obdelavo podatkov ali modeliranjem (angl. »dry lab«). Dodatno omogoča pISA-tree tudi avtomatski prenos podatkov na odprti podatkovni repozitorj FAIRDOMHub.

Rok Jaklič, Arnes

Nenehno večanje količine digitalnih podatkov zahteva konstanten razvoj pri hrambi le teh. Z razširitvijo hitrega dostopa do interneta je dostopnost velikih količin podatkov postala nekaj vsakdanjega. Pri podatkih ni več pomembno samo, da morajo biti varno hranjeni, pomembna je tudi dostopnost, praktično kjerkoli in kadarkoli.

V zadnjem letu smo na Arnesu postavili sistem za hranjenje večjih količin podatkov, ki hrambo, varnost in dostop do njih združuje v eno celoto. Podatek je shranjen na več porazdeljenih sistemih, kar zmanjšuje možnost izgube, poveča hitrost dostopa in izniči upravljanje z varnostnimi kopijami. Na predavanju bomo na kratko predstavili sistem hrambe velikih količin podatkov, uporabo in izzive, ki jih predstavlja.