dr. Muhamed Turkanović, Inštitut za elektroniko in telekomunikacije, Univerza v Mariboru

Digitalno inovacijsko stičišče Univerze v Mariboru je regionalna mreža raziskovalnih, industrijskih in podpornih institucij, ki z uporabo najsodobnejše infrastrukture in s ponudbo vrhunskih digitalnih tehnoloških inovacij in storitev za industrijo pospešuje digitalno transformacijo Slovenije. Deluje kot enotna vstopna točka za Vzhodno kohezijsko regijo in gospodarstvu pomaga pri identifikaciji ustreznih partnerjev, ki jim lahko pomagajo v procesu digitalne preobrazbe.

Poslanstvo DIH UM je premostiti vrzel med potrebami digitalizacije v industriji in izvedljivimi rešitvami. Vizija DIH UM je ustvariti skupnost, osredotočeno na digitalne tehnologije in nove poslovne modele, ki lahko izboljšajo konkurenčnost podjetij.

Nina Babič, OŠ Martina Konšaka Maribor

Kadar starši pridejo v šolo, so po navadi (pre)pozni, torej so otrokove težave ali pa izkušnje na spletu, praviloma, zanj že zelo zahtevne. Komunikacijo lahko oteži tudi nerazumevanje ali različno razumevanje problema staršev in šole, da ne govorim o neenakopravni čustveni vpletenosti in pomanjkanju znanja in izkušenj.

Zdi se mi izjemno pomembno, da se pripravimo na podobne dialoge, pridobimo osnovne informacije o stanju v virtualnem svetu (najbolje s pomočjo zanimanja od učencev in dijakov) in aktiviramo empatijo. Kako? O tem bi rada spregovorila na seminarju in morda tudi o možni preventivi ter mojem zaupanju v moč sodelovanja.

Izhajala bom izključno iz prakse.

Saša Krajnc, Register.si – Arnes

Pouk preko spleta, ki zaradi epidemije COVID-19 postaja stalnica sodobnih izobraževalnih procesov, je spremenil tudi način uporabe avtorskih del, ki se uporabljajo v izobraževalne namene. Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah (ZASP) že od leta 1995 predvideva izjemo, ki omogoča prosto uporabo avtorskih del za namene pouka. Zdi se, da se bo z implementacijo Direktive EU 2019/790 o avtorskih in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu že obstoječi izjemi za izobraževanje pridružila nova izjema, ki specifično ureja deljenje izobraževalnih vsebin na spletu.

Vendar pa predlog sprememb ZASP, ki je trenutno še v procesu sprejemanja, ni v korist izobraževalnim ustanovam, temveč zlasti koristi založniški industriji in kolektivnim organizacijam, ki v imenu avtorjev uveljavljajo nadomestila za uporabo avtorskih del.

Šolam grozi, da nova izjema za uporabo avtorskih del pri pouku ne bo omogočala brezplačne uporabe del in bo šole obremenila z licenčninami ter silila v pogajanja z imetniki avtorskih pravic.

Alenka Starc, Arnes

IKT projekti za VIZ-e so v zadnjih letih postali stalnica na Arnesu. Arnes je s pomočjo sredstev ESRR, programa SIO-2020, sistematično opremil VIZ-e z opremo IKT, kar je ključno pripomoglo k izvajanju pouka na daljavo zaradi pandemije.

Opremljanje pa se je nadaljevalo tudi s projekti COVID-19 IKT za VIZ in trenutno s projektom REACT EU. Pogledali si bomo stanje na projektu REACT EU in kaj smo se naučili na projektih, ki so za nami.

Plani za prihodnjo finančno perspektivo bodo financirani iz Sklada za okrevanje in odpornost. Projekti, ki jih bo izvajal Arnes, so okvirno že začrtani in vključujejo tako infrastrukturne projekte za VIZ, kot tudi projekt priključevanja VIZ na IR Optiko. V okviru predstavitve si bomo pogledali, kaj nam ti projekti prinašajo in okvirno predstavili trenutne ideje, kako bomo pristopili k izvajanju teh projektov.

Peter Sterle, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport

Evropa se je z določili financiranja nove raziskovalne finančne perspektive Obzorje Evropa ter s strateškimi smernicami za oblikovanje prenovljenega skupnega Evropskega raziskovalnega prostora zavezala načelom odprte znanost. S tem so se države članice Evropske unije, skupaj z Evropsko komisijo, zavezale k reformi evropske znanosti. Načela odprte znanosti zahtevajo prost dostop do raziskovalnih rezultatov po načelu FAIR. To pomeni, da morajo biti raziskovalni rezultati: najdljivi, dostopni, interoperabilni ter da jih je možno ponovno uporabiti. Z Evropskim oblakom odprte znanosti (EOSC) skušamo v Evropi vzpostaviti pogoje za izvedbo načela FAIR. EOSC bo evropskim raziskovalcem, inovatorjem, podjetjem, društvom in posameznikom omogočil okolje v katerem bodo lahko objavljali, poiskali in ponovno uporabili podatke, orodja ter storitev za raziskovanje, inovacije in izobraževanje. Kako se EOSC vzpostavlja, kdo ga upravlja ter predvsem kako lahko pri njegovem vzpostavljanju sodelujejo raziskovalci, inovatorji, podjetja, društva in posamezniki iz Slovenije?

Matija Čufer, Arnes

Prenovljeni Arnes video ne nosi le nove obleke, ampak je bil prenovljen tudi pod pokrovom. Stari portal se je med koronskim navalom sicer dobro držal, ampak je terjal za to tudi ogromne napore, nekaj slabe volje pa nehote povzročil našim uporabnikom. Na srečo smo že pred epidemijo načrtovali popolnoma posodobljen portal Arnes Video. Ko se je uporaba povečala 100-kratno, pa smo načrt nekoliko posodobili in novi portal zastavili tako, da ga je mogoče po potrebi razširiti.

Predstavili vam bomo nekaj novosti, ki jih je prinesla posodobitev, funkcije, ki ste jih začeli hitro uporabljati in ki morda še čakajo, da jih odkrijete. Predvsem pa je Mreža znanja priložnost, da lahko stopimo v stik z našimi uporabniki. Od vas si želimo povratne informacije, kaj še lahko storimo, da bo Arnes Video še boljši. Naša prednost je gotovo ta, da vas uporabnikov ne le poslušamo, ampak tudi slišimo.

mag. Dunja Legat, Univerzitetna knjižnica Maribor

Slovenska skupnost odprte znanosti bo povezovala deležnike na področju odprte znanosti v Sloveniji v celovito in pregledno ureditev in vzpostavila enoten, komplementarno delujoč sistem odprte znanosti v Sloveniji na področju storitev, orodij, infrastruktur in izobraževanja. Spodbujala bo širjenje, izmenjavo in ponovno uporabo znanja na način odprtega dostopa, razvijala kompetence za prakticiranje odprte znanosti in vzpostavila organizacijo usposabljanja za ciljne uporabnike. Z združevanjem obstoječih raziskovalnih storitev in podatkovnih infrastruktur bo Slovenska skupnost odprte znanosti spodbujala souporabo virov, storitev in skupno udejstvovanje v domačih in tujih projektih na področju odprte znanosti. Skupnost bo del evropske usmeritve – evropskega oblaka odprte znanosti (EOSC) – ki je zaupanja vredno integrirano virtualno okolje z nemotenim dostopom do podatkov in interoperabilnih storitev, ki bodo milijonom znanstvenikov omogočale dostop, hrambo, upravljanje, analizo, deljenje in ponovno uporabo raziskovalnih podatkov onkraj meja držav in znanstvenih disciplin.

Jasna Šinigoj, Geološki zavod Slovenije

Geološki podatki in poznavanje geološke zgradbe sta temelja izvajanja dejavnosti nacionalnega pomena kot so oskrba s pitno vodo, urbanistično načrtovanje in gradbeništvo, gospodarjenje z mineralnimi surovinami, varovanje pred naravnimi nesrečami oziroma poplavami in plazovi, varovanja okolja in posledično zdravja, navsezadnje pa so ti podatki zanimivi tudi za najširše uporabnike. Kvalitetni geološki podatki, ki so v skladu s sprejetimi standardi za prostorske podatke, namreč zagotavljajo zanesljivo informacijo končnemu uporabniku, ne glede na to ali gre za načrtovalce rabe prostora, gospodarstvenike, gradbenike, naravovarstvenike ali znanstvenike, ki pri svojem delu potrebujejo in uporabljajo prostorske podatke.

Geološki zavod Slovenije (GeoZS) je februarja 2017 za najširši krog uporabnikov vzpostavil spletni portal eGeologija (egeologija.si), ki zagotavlja hiter dostop do obsežnega nabora kakovostnih geoloških podatkov. Uporabniki imajo v obliki sodobnih e-storitev omogočen dostop do interpretiranih geoloških podatkov prek enotne vstopne točke na svetovnem medmrežju. Na portalu eGeologija se trenutno nahaja 432 podatkovnih virov, storitev in kart. Uporabnik lahko iskane podatke prenese v svoje okolje za nadaljnjo uporabo. Portal eGeologija zagotavlja vpogled v poenotene metapodatkovne opise, vpogled v podatke prek spletnega pregledovalnika in pridobitev prostorskih podatkov na podlagi spletne kartografske in objektne storitve ter ZIP ali pdf datotek. Vzpostavitev infrastrukture geoloških prostorskih podatkov, portala eGeologija ter implementacije direktive INSPIRE, GeoZS vodi in usklajuje v okviru infrastrukturnega programa Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

Z vzpostavitvijo portala eGeologija, GeoZS sledi načelom dostopnosti prostorskih informacij in storitev na enem mestu, kar pomeni združevanje prostorskih podatkov iz različnih raziskav in projektov ter možnost souporabe teh podatkov s strani večjega števila uporabnikov in aplikacij. Vse to, s sredstvi informacijske komunikacijske tehnologije, zagotavlja večjo učinkovitost, medsebojno usklajenost, kakovosten in lažji dostop do evidentiranih geoloških podatkov ter njihovih interpretacij.

Dr. Ana Slavec, InnoRenew CoE

V predavanju predstavim različne definicije in načela občanske znanosti, ki pomeni aktivno participacijo javnosti v znanstvenih raziskovalnih projektih. Kot praktičen primer tovrstne prakse izpostavim nastanek in delovanje interdisciplinarne skupnosti Sledilnik, ki je nastala ob začetku pandemije COVID-19 v Sloveniji ter skrbi za urejanje, analizo in interpretacijo podatkov o njenem poteku. Na koncu predstavim sinergije med občansko in odprto znanostjo ter kako lahko z večjo transparentnostjo izboljšamo javno razumevanje znanosti in omogočimo njeno demokratizacijo.

Sebastiano Buscaglione, GÉANT

The presentation will provide an overview of how the GÉANT network infrastructure is evolving under GN4-3N.

As part of this ambitious project, with significant contribution from the European Commission, GÉANT is refreshing its pan-European Network infrastructure with the goal to deliver long term stability and affordable bandwidth to all of its members.

The 4 years project, started in 2019 sees GÉANT replacing the entirety of its connectivity infrastructure moving away from lease capacity and short term contracts in favour of Dark fibre and Spectrum IRUs.

Together with a replacement of the underlying infrastructure, GÉANT is also replacing and renewing its own optical line system, leveraging the most recent advances in DWDM technology; from Coherent transmission and DCIs to Flexible Grid and Spectrum sharing.

This session will cover the changes in technology and topology of the GÉANT network and the impact of those changes for the NRENs with particular focus on Slovenia and ARNES.