Računalniške mreže (ARPANET) in operacijski sistem UNIX sta letos dopolnila 50 let. Na Arnesu smo se odločili, da obeležimo ti okrogli obletnici s predstavitvijo. Obe tehnologiji sta namreč tesno prepleteni prav z akademsko raziskovalno skupnostjo. V predstavitvi si bomo ogledali, zakaj in kako sta in še ustvarjata zgodovino.
Z uvedbo Splošne (evropske) uredbe o varstvu podatkov (GDPR) so se zaostrile nekatere zahteve glede zbiranja in obdelave osebnih podatkov, kar je sicer že doslej urejala nacionalna zakonodaja (ZVOP).
Implementacija Uredbe (in prihajajoče nove zakonodaje, ZVOP-2) nalaga nove obveznosti tudi vsem članicam omrežja ARNES, med drugim morajo javni zavodi imenovati pooblaščeno osebo za varstvo podatkov. V zvezi s tem se ves čas uvajanja Uredbe pojavljajo številna vprašanja.
Arnes s svojo osnovno dejavnostjo, zagotavljanje storitev svojim članicam, obdeluje precejšnje količine podatkov, tudi osebnih. Na kratko bomo predstavili, kako te obdelave potekajo, pa tudi razmerja in kanale komunikacije med Arnesom in članicami glede obdelave in varstva osebnih podatkov.
V okviru predavanja bomo spregovorili o pomenu spletne dostopnosti za osebe z oviranostmi in predstavili primere dobrih praks, pa tudi tiste, pri katerih še obstajajo priložnosti za izboljšanje.
Za lažje razumevanje področja bodo osvetljena najpomembnejša pravila in pristopi, kako preverjamo skladnost z njimi. Pri implementaciji spletne dostopnosti namreč ni pomembno le to, da nekaj naredimo, ampak tudi, da to naredimo z mislijo na končnega uporabnika in njegovo uporabniško izkušnjo.
Ob tem pa bo predstavljen tudi proces preverjanja skladnosti s smernicami svetovnega standarda WCAG 2.1, ki ga uporabljamo tudi na Inštitutu za dobre vsebine pri preverjanju skladnosti ob podeljevanju certifikata A3C, Dostopno vsem.
ArnesAAI je v slovenskem prostoru prisoten že več kot 10 let. V predstavitvi si bomo pogledali naš razvoj, uspehe in lekcije, ki smo jih prejeli ob vpeljevanju digitalnih identitet v izobraževalnem okolju. Nazadnje pa se bomo ozrli tudi v prihodnost in naše načrte glede digitalne identitete, ki je eden temeljnih kamnov zaupanja na internetu.
Vprašanje, ki smo si ga zastavili v naslovu, je staro že vsaj nekaj desetletij, čeprav z eksponentnim razvojem zlasti računalniško podprte tehnologije vseskozi ostaja in vedno znova postaja aktualno. Po eni strani je odgovor nanj odvisen od tega, kaj sploh razumemo pod pojmom »stroj« in kako mislimo razliko med strojem kot anorgansko tvorbo ter človekom kot organskim in humanim bitjem. Je človek, katerega delovanje pomembno določajo strojni sistemi in/ali komponente, brez katerih preprosto ne bi mogel delovati tako kot deluje (predstavljajmo si npr. človeka s srčnim spodbujevalnikom ali inzulinsko črpalko) – res samo še človek?
Po drugi strani je odgovor na naslovno vprašanje odvisen tudi od tega, kako razumemo vlogo učitelja. Kaj torej mislimo, ko rečemo »mesto učitelja«? Učitelj je seveda nekdo, ki učencem posreduje znanje, ki poučuje. Ni dvoma, da lahko sodobna računalniško podprta tehnologija v mnogih ozirih bolje kot človek opravlja funkcijo posredovanja informacij. Že na tej točki je treba vpeljati distinkcijo med informacijo in znanjem. Od učitelja ne pričakujemo le posredovanja informacij, pač pa je cilj, da učenci usvojijo znanje. To pa terja kompleksen proces medsebojne komunikacije in interakcije, saj znanja in njegovega usvajanja ni mogoče zvesti zgolj na informacijo, pa četudi je slednja pomemben gradnik (vsakega?) znanja.
Še nekoliko bolj se ta zgodba zaplete, kolikor privzamemo, da učitelj v šoli ni le posredovalec znanja, ki skrbi za to, da bodo učenci znanje usvojili, pač pa je prav skozi ta proces tudi nekdo, ki opravlja vzgojno funkcijo, ki torej mladega človeka formira, oblikuje, ne le v intelektualnem, pač pa tudi v moralnem in estetskem smislu.
Če naj to doseže, se mora med njim in učencem splesti posebna pedagoška vez, za katero smo vselej predpostavljali, da v svojem bistvu humana vez, torej mogoča zgolj med učencem in učiteljem. Kakšna je ta vez in kako se med učencem in učiteljem vzpostavlja, da učitelju omogoča pedagoško vodenje, usmerjanje in značajsko oblikovanje učenca? In kar je najbolj zanimivo: se lahko splete tudi med človekom in strojem? Odgovor na to vprašanje še zdaleč ni tako samoumeven kot bi morda pričakovali.
Program SIO-2020 je v zadnjih letih postal del vašega vsakdana. Dobava nove opreme vas razveseljuje, malo manj pa vlaganje zahtevkov. Brezžična omrežja smo zgradili na več kot 680 lokacijah. Nova znanja so vam na voljo prek e-učenja, kjer spoznavate nove e-vsebine. Razvijamo nove in prilagajamo obstoječe e-storitve. V okviru prestavitve vam bomo predstavili rezultate programa in se vprašali, kako naprej.