Rok Jaklič, Arnes

Večina elektronskih naprav, ki jih uporabljamo danes, ima za sabo desetletja razvoja v več domenah znanosti. Hitremu razvoju botruje predvsem dejstvo, da je večina znanja danes prosto dostopnega ali pa dostopnega po relativno nizki ceni. To ne omogoča samo nenehnega preverjanja dejstev, ampak tudi hitro širjenje znanja.

Temu preprostemu, vendar zelo efektivnemu principu prosto dostopnega znanja, sledi tudi odprta in prosto dostopna programska oprema, ki je posredno ali pa neposredno vpeta v delovanje praktično vsakega zemljana. Tudi Arnesove strežnike poganja odprta in prosto dostopna programska oprema, ki je postala skoraj neviden, vendar integralen del in pomemben steber zavoda.

Na predavanju bomo predstavili nekaj zanimiv dejstev uporabe in razvoja odprte in prosto dostopne programske opreme na Arnesu in nasploh.

Mojca Prelesnik, dr. Jelena Burnik, Anže Novak, Alenka Jerše, mag. Urban Brulc, Neja Domnik, Matej Sironič, Informacijski pooblaščenec RS

Na seminarju, ki bo izveden pod okriljem EU projekta iDECIDE, bodo strokovnjaki Informacijskega pooblaščenca pojasnili, zakaj je varovanje zasebnosti sploh pomembno in kakšna tveganja sodobno življenje prinaša za zasebnost. Predstavljene bodo pravice, ki jih v zvezi z njihovimi osebnimi podatki uživajo mladostniki in kako lahko te pravice izkoristijo, osvetljeno bo vprašanje varovanja osebnih podatkov na spletu in nevarnosti, ki tam pretijo na mlade, izpostavljeni pa bodo tudi nekateri vidiki varstva osebnih podatkov v času pandemije COVID-19. Predstavljen bo tudi priročnik za najstnike in srednješolce z naslovom Moji podatki, moja stvar, sledila pa bo možnost razprave in razreševanja aktualnih vprašanj, vezanih na temo seminarja.

Program seminarja:

• Mojca Prelesnik: UVODNI POZDRAV
  
• dr. Jelena Burnik: PREDSTAVITEV PROJEKTA iDECIDE
  
• Anže Novak: O ZASEBNOSTI IN VARSTVU OSEBNIH PODATKOV
  Zakaj je sploh pomembno varovati zasebnost? Marsikdo reče, pa saj nimam kaj skrivati, kar naj imajo moje podatke. Pravica do zasebnosti predvsem pomeni, da ima vsak pravico zadržati informacije o sebi zase in da odloča, koliko sebe bo razkril/a in komu.
  
• Alenka Jerše: KAKO LAHKO UVELJAVLJAM SVOJE PRAVICE DO VARSTVA PODATKOV PO SPLOŠNI UREDBI?
  Katere so pravice, ki jih na podlagi Splošne uredbe o varstvu podatkov lahko izkoristijo posamezniki? Kako te pravice izvajati in kakšne so pri tem omejitve?
  
• mag. Urban Brulc: KAJ LAHKO DOBIM OD UPRAVLJAVCA IN KAKO LAHKO VPLIVAM NA OBDELAVO OSEBNIH PODATKOV PRI UPRAVLJAVCU?
  Katere pravice in na kakšen način lahko učenec uveljavlja pri svoji šoli? Lahko učenec izve katere podatke o njem vodi šola? Lahko pridobi posnetek videonadzorne kamere, ki snema vhod v šolo? Lahko zahteva popravek ocene? Lahko zahteva izbris svoje fotografije iz šolske spletne strani?
  
• Neja Domnik: OSEBNI PODATKI OSTANEJO NA SPLETU ZA VEDNO
  Osebne podatke še posebej pogosto razkrivamo na spletu, pri sodelovanju na spletnih forumih, družbenih omrežjih, pisanju blogov, lastni spletni strani, brskanju po spletu, sodelovanju v raznih skupinah, izpolnjevanju vprašalnikov, oddajanju malih oglasov, iskanju prijateljev preko spleta. Zavedati se moramo, da svojih podatkov na spletu ne delimo le z znanci, ampak tudi s podjetji, ter da vsak naš klik pušča sled. Na kaj moramo pri tem paziti?
  
• Matej Sironič: VARSTVO OSEBNIH PODATKOV V ČASU EPIDEMIJE COVID-19
  Vsaka obdelava osebnih podatkov pomeni poseg v pravico do zasebnosti, obdelava zdravstvenih osebnih podatkov še toliko bolj! Zato mora biti obdelava osebnih podatkov vedno nujna, primerna in sorazmerna. Kaj pa to v povezavi s širjenjem bolezni COVID-19 pomeni v praksi?

mag. Anja Tolar Tomšič, EGSŠ Radovljica

Novi časi spodbujajo potrebo po rekonstrukciji in nenehnem posodobljanju načina poučevanja, ki ni zgolj v koraku z razvojem tehnologije, pač pa tudi v koraku s sodobnimi trendi generacij mladostnikov, ki zahtevajo od učitelja več, kot zgolj suhoparno podajanje ustaljenih resnic pred tablo. Ustvarjanje tovrstnih digitalnih učnih vsebin spodbuja k drugačnim vzorcem organizacije učnega procesa, ki zaradi težje izvedbe in deljenja nalog spodbuja k skupinsko orinetiranim učnim metodam, kar je hkrati tudi ena od smernic za razvoj sodobnega poučevanja. Glavni cilj predstavitve je spodbuditi pripravo bolj zanimivih in kakovostnih učnih gradiv (z učitelju dosegljivimi sredstvi), ki so v koraku s časom in potrebami sodobnih učencev. Predstavitev vključuje primere dobre in slabe prakse, nabor možnosti in praktični prikaz delovanja aplikacij.

anja.tolar@gmail.com

Andrej Tomšič, Informacijski pooblaščenec RS

Informacijski pooblaščenec je v zadnjem času prejel več vprašanj, ki so se nanašala na izvajanje pouka in drugih šolskih dejavnosti ter organizacijo dela učiteljev z uporabo komunikacijske informacijske tehnologije (IT rešitve). Čas COVID-19 krize je prinesel pouk na daljavo, zato se je pokazala povečana potreba po uporabi teh rešitev. Klasične učilnice so zamenjale videokonference, kjer pride do prenosa slike in glasu učiteljev in učencev po elektronskih omrežjih. Pri uporabi najpogostejše spletne storitve Zoom, je lahko prišlo tudi do prenosa osebnih podatkov v tretje države (npr. v ZDA). V praksi so nekateri učitelji za dokaz o opravljeni šolski nalogi, zahtevali posredovanje fotografij ali posnetkov. Posamezni učitelji so zahtevali tudi, da učenec na pametni telefon namesti aplikacijo za beleženje telesne aktivnosti in lokacije – kot dokaz o opravljeni telesni dejavnosti pa pošlje zaslonski posnetek opravljene poti. Postavilo se je tudi vprašanje digitalne identitete prek uporabe elektronskih naslovov oziroma ustvarjanja uporabniških profilov in elektronskih naslovov za učitelje in učence, ki bi omogočili elektronsko komunikacijo. Vse pogosteje se uporabljajo tudi druge IT rešitve, ki omogočajo preverjanje znanja na daljavo, hrambo izdelkov, komunikacijo in podobno.

Številne IT rešitve so bile uvedene zelo hitro in brez potrebnih premislekov o varstvu osebnih podatkov. Namen smernic je zagotoviti orodje, s katerim bodo lahko šole preverile, ali izbrana IT rešitev omogoča ustrezno obdelavo osebnih podatkov in ali se uporablja na način, skladen s pravili varstva osebnih podatkov. Smernice naj bodo v pomoč tudi resornemu ministrstvu pri pripravi potrebnih sistemskih usmeritev in podpore za zagotavljanje skladne obdelave osebnih podatkov v šolstvu.

andrej.tomsic@ip-irs.si

Klara Herman, Register.si – Arnes

Tekmovanje za najboljše spletne projekte pod domeno .si, Netko, je postalo eno bolj prepoznavnih v Sloveniji.

Register.si, ki deluje v okviru Arnesa, bo naslednje leto že petič zapored podelil nagrade najboljšim digitalcem v letu 2021.

Dokaz, da lahko tudi na področju izobraževanja in znanosti bralce pritegnemo z dobro spletno stranjo in dobro pripravljenimi vsebinami, so projekti, ki jih organizacije in posamezniki prijavljajo na tekmovanje Netko.

Skoraj ni učenca in dijaka, ki ne bi slišal za Andreja P. Škrabo in njegovo spletno stran astra.si ali pa spletno stran mojaslovenija.si, ki vizualizira geografske lokacije, ki služijo kot pripomoček za učenje na daljavo. Dokaz, da se lahko tudi znanstvene vsebine predstavijo bralcem na zanimiv način, pa je vsekakor spletni projekt alternatorscience.si.

Vsi našteti so med množico projektov, ki so jih naši Netko žiranti opazili kot primer dobre prakse in so zgled za vse bodoče ustvarjalce digitalnih vsebin na področju izobraževanja in znanosti.

Netko komunicira vse drzne in inovativne projekte na domeni .si. Znanost in izobraževanje sta vse to!

Dr. Ana Slavec, InnoRenew CoE

V predavanju predstavim različne definicije in načela občanske znanosti, ki pomeni aktivno participacijo javnosti v znanstvenih raziskovalnih projektih. Kot praktičen primer tovrstne prakse izpostavim nastanek in delovanje interdisciplinarne skupnosti Sledilnik, ki je nastala ob začetku pandemije COVID-19 v Sloveniji ter skrbi za urejanje, analizo in interpretacijo podatkov o njenem poteku. Na koncu predstavim sinergije med občansko in odprto znanostjo ter kako lahko z večjo transparentnostjo izboljšamo javno razumevanje znanosti in omogočimo njeno demokratizacijo.

Mihael Dimec, Arnes

Arnes v letu 2021/2022 načrtuje nekaj večjih novosti v svojem hrbteničnem omrežju.
Izvedli bomo javno naročilo za novi najem optike (dark fiber) med našimi vozlišči po modelu IRU za dobo 15 let.

S tem želimo bistveno izboljšati zanesljivost delovanja, vsa vozlišča vpeti v optične zanke in hkrati prihraniti finančna sredstva, v primerjavi z mesečnim plačevanjem najema optike.

Z inštalacijo nove opreme DWDM bomo v našem omrežju lahko vzpostavili 100 Gb/s povezave med našimi glavnimi vozlišči, kar bo omogočalo hitrejši prenos podatkov po hrbteničnem omrežju, hkrati pa bomo lahko vzpostavili več 100 Gb/s povezav za potrebe superračunalniških centrov in drugih projektov, ki zahtevajo večji in hitrejši prenos podatkov.

V kolikor nam bodo dopuščala finančna sredstva, bomo v letu 2022 posodobili tudi večino glavnih stikal na vseh naših vozliščih po Sloveniji.

mihael.dimec@arnes.si

dr. med. Anja Radšel, ZD Medvode

Zasloni so nepogrešljiv del vsakdana in prinašajo številne koristi v naša življenja. Prekomerna in napačna uporaba zaslonov pri otrocih in mladostnikih lahko vodi v številne razvojne in zdravstvene težave, ki otroke zaznamujejo in jih spremljajo tudi v odraslost. V našem prostoru smo zelo pogrešali strnjena priporočila, ki bi postavila okvir varne uporabe zaslonov pri otrocih in mladostnikih.

Letos so izšle prve slovenske Smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih, namenjene različnim strokovnjakom in staršem. Zajemajo temeljit pregled raziskav s tega področja in strokovni konsenz različnih strokovnjakov, ki so sodelovali pri sestavljanju smernic. V smernicah je jasno razdelana varna uporaba zaslonov glede na starostne skupine. Poudarjeni so trije temelji varne uporabe: časovni obseg, način uporabe in digitalna vsebina. Posebej so v smernicah podana priporočila za uporabo zaslonov v posameznih specifičnih okoljih, kot so vrtci in šole. Smernice so v celoti objavljene in prosto dostopne na spletni strani Zdravniške zbornice Slovenije.

dr. Anja Skapin, ZRC SAZU

Alternator (s podnaslovom Misliti znanost) je slovenska strokovna spletna revija, ki jo pišejo raziskovalci in raziskovalke za vse, ki jih znanost in z njo povezani razmisleki zanimajo. Objavlja daljše in krajše prispevke o odkritjih, dognanjih in dogajanjih v naravi, družbi in tehniki, in sicer v obliki znanstvenega eseja. Eden glavnih ciljev je doseči, da bi se znanstvenoraziskovalne ustanove še tesneje povezale med seboj, ter preseči dihotomijo med družboslovno-humanističnimi in naravoslovno-tehničnimi vedami. Zato so v njej dobrodošli prispevki prav iz vseh znanstvenih disciplin. Prav tako pa so dobrodošli premisleki o znanosti kot taki in vseh njenih labirintih. Alternator je – na kratko – prostor za razmišljanje o znanosti. Poleg naštetega daje spletišče velik poudarek na izstopajoči vizualni podobi s prečiščenim oblikovanjem in skrbno izbranimi avtorskimi fotografijami. Alternator prinaša alternativo sodobnim medijem in omogoča brezplačen dostop do znanstvenih vsebin širokega spektra. Kdaj, kako in zakaj je časopis nastal, čemu takšno ime, kakšno je izhodišče projekta, kdo so njegovi uredniki in avtorji, ter še kaj o samem komuniciranju znanosti pa na Mreži znanja.

Tomaž Zupančič, OŠ Bistrica pri Tržiču

V zadnjih tridesetih letih je šola komajda zadihano dohajala glavne tehnološke spremembe. Bralna in informacijska dejavnost se je v ogromni meri preselila na internet, ki vsiljuje svoj način kognicije in branja: fragmentarnost, selektivnost, nepotrebnost memoriranja itd. Zato je generacija, ki je v tem času odrasla, šibka v klasičnem bralnem razumevanju in pismenosti (Stavangerska deklaracija). Kako učence navaditi strukturiranega in kognitivno napredujočega pristopa, sugeriram s pomočjo prevoda Bloomove digitalne taksonomije po McNultyju (2020), ki bi jo bilo potrebno vključiti v internetno delo pri vsakem predmetu, da bi njihove digitalne dejavnosti postale oprijemljive v smislu kriterijev.